Na vrhu G8 podprli odprt energetski trg

Sankt Peterburg - Voditelji skupine sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G8) so se danes v okviru vrha, ki poteka v Rusiji, sporazumeli o smernicah za energetski sektor. Pri tem so se zavzeli za odprt in pregleden naftni trg, h kateremu se je zavezala predvsem Rusija, na katero je bilo v zadnjem času naslovljenih kar nekaj kritik. Voditelji držav G8 pa za zdaj niso uspeli poenotiti stališč glede vedno bolj napetih razmer na Bližnjem vzhodu.

Kompromis med Rusijo in zahodnimi državami glede energetskega sektorja

V nezavezujoči izjavi voditeljev osmerice je opaziti kompromis med Rusijo in državami Zahoda, ki Rusijo stalno pozivajo, naj njihovim energetskim družbam dovoli vlaganje in nastop na ruskem trgu. Države G8 so se izrekle za ukrepe, ki bi zagotovile odprt, pregleden in konkurenčen energetski trg. Glavni pomen dogovoru daje prav podpis Rusije, ki pa je kljub temu izrazila zadržke do popolnega odprtja energetskega sektorja. Tega zdaj v večjem delu nadzoruje država.

V izjavi je tudi jasno zapisano, da glede vprašanja jedrske energije države niso dosegle enotnega stališča. ZDA, Rusija, Kanada, Velika Britanija, Francija in Japonska naj bi se na področju jedrske energije še tesneje povezale, medtem ko namerava Nemčija do leta 2021 zapreti vse svoje jedrske elektrarne, Italija pa je to že storila.

Za zaustavitev izraelske ofenzive v Libanonu

Voditelji G8 so pozvali sprte strani na Bližnjem vzhodu k prekinitvi nasilja, pri čemer so zahtevali ustavitev izraelske vojaške operacije v Libanonu ter prekinitev bombnih napadov skrajnega libanonskega gibanja Hezbolah na Izrael. "Glavna prednostna naloga je vzpostaviti pogoje za trajno prekinitev nasilja," so zapisali državniki v skupni izjavi.

Med te pogoje so uvrstili izpustitev zajetih izraelskih vojakov, prekinitev bombnih napadov na izraelsko ozemlje, ustavitev izraelskih vojaških operacij, takojšen umik izraelskih sil z območja Gaze ter izpustitev aretiranih palestinskih ministrov in poslancev.

Voditelji ZDA, Japonske, Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Kanade in Rusije so se izrekli tudi za napotitev opazovalne misije Združenih narodov na jug Libanona. "Izražamo polno podporo libanonski vladi pri vzpostavljanju svojega nadzora nad celotnim libanonskim ozemljem, pri čemer bi ji lahko pomagali tudi z mednarodno opazovalno in varnostno misijo," so zapisali.

Za boj proti aidsu in klimatskim spremembam

Voditelji G8 so pozvali k namenjanju več sredstev za boj proti aidsu, da bi tako izboljšali nadzor nad boleznijo in omogočili čim več obolelim dostop do zdravljenja.

Strinjali so se tudi, da se je treba boriti proti klimatskim spremembam, vendar ob tem niso uspeli preseči razhajanj glede kjotskega protokola o izpustih toplogrednih plinov.

Pokvarjeni praznik v obleganem mestu

Ruska severna prestolnica, ki bo do ponedeljka gostila najvplivnejše politike sveta, se je v teh dneh spremenila v strogo varovano trdnjavo. Za varnost v Petrovem mestu na Nevi namreč skrbi kar 12.000 policistov, pet tisoč vojakov, nič koliko v civil odetih agentov varnostnih služb, 21 lovskih letal, nekaj deset helikopterjev, okrog Konstantinovskega dvorca v Strelni, ki je glavno prizorišče vrha G8, pa so namestili celo raketne sisteme zemlja-zrak.

Prebivalci obkoljenega mesta, ki jim oblast v teh dneh ne da dihati, se ogorčeno sprašujejo: le koga se voditelji osmerice tako strašno bojijo?


Več o tem si preberite v današnjem Nedelu.