Nagrada za mir Mohamedu Junusu

Oslo - Letošnjo Nobelovo nagrado za mir bo prejel Mohamed Junus , leta 1940 rojeni ustanovitelj banke Grameen. Junus bo nagrado za mir prejel za svoje zasluge v boju proti revščini. Njegova banka je namreč ena prvih na področju sistema kreditiranja revnih v Bangladešu, posebej pa žensk, ki na ta način lahko ustanovijo svojo obrt oziroma podjetje. "Sem absolutno navdušen, ne morem verjeti, da se je to res zgodilo. Tako sem srečen," je povedal Junus.

Yunus bo svoj del Nobelove nagrade dal v dobrodelne namene

Yunus je sporočil, da bo svojo polovico dober milijon evrov vredne nagrade, ki si jo deli z banko Grameen, podaril v dobrodelne namene. Medtem sta se čestitkam 66-letnemu ustanovitelju banke Grameen in banki pridružila še Japonska ter predsednik kongresa Sveta Evrope Halvdan Skard.

Junus nagrado za mir označil kot čudovito novico za Bangladeš

"Mislim, da je to čudovito priznanje našim prizadevanjem pri banki Grameen in še posebej vsem ženskam, ki delajo za nas in ki so iz banke Grameen naredile uspeh," je odločitev odbora za podeljevanje Nobelove nagrade za mir komentiral letošnji nagrajenec, "bankir revnih" Mohamed Junus. To je tudi "čudovita novica" za vso državo, je še dodal doslej prvi Nobelov nagrajenec iz Bangladeša ter poudaril, da bo dala nagrada banki Grameen svež zagon.

Medtem so njegovi rojaki v prestolnici Bangladeša Daka že začeli slaviti. Pred sedežem banke Grameen, s katero si Junus deli letošnjo nagrado za mir, se je zbrala navdušena množica, pred katero je nagrajenec dejal, da mu bo nagrada "pomagala nadaljevati boj proti revščini". Na vprašanje, kako to, da ni prejel Nobelove nagrade za ekonomijo, pa je odgovoril, da sta "mir in gospodarstvo povezana. Če je revščina, ne more biti miru."

Posojila za preboj iz revščine

Banka Grameen, ki je bila ustanovljena leta 1976, nudi posojila revnim Bangladeševcem brez kakršnekoli finančne varnosti. Sistem mikrokreditov se je iz Bangladeša v minulih desetletjih razširil tudi v druge države v razvoju in je pomagal milijonom ljudi, da so se prebili iz revščine. Mikrokrediti so sicer nekakšen podaljšek manjših posojil, ponavadi v višini od 50 do 100 ameriških dolarjev, namenjeni podjetnikom, ki so prerevni, da bi se kvalificirali za kredite pri tradicionalnih bankah.

Junusova dolgoročna vizija je odprava revščine v svetu

"Mohamed Junus se je pokazal kot voditelj, ki je uspel vizije preliti v stvarnost in s tem koristiti milijonom ljudi, ne le v Bangladešu, ampak tudi v številnih drugih državah. Posojila revnim brez kakršnekoli finančne varnosti so se zdela praktično neuresničljiva ideja. Od skromnih začetkov pred tremi desetletji pa je Yunus, predvsem preko banke Grameen, mikrokredit razvijal v vse bolj pomemben instrument v boju proti revščini," je v obrazložitvi letošnjih nagrajencev zapisal odbor v Oslu.

Kot nadaljuje, se je mikrokredit v družbah, v katerih se morajo še posebej ženske boriti proti represivnim družbenim in gospodarskim razmeram, izkazal kot "pomembna sila osvobajanja". "Gospodarska rast in politična demokracija lahko svoj polni potencial dosežeta le, če ženska polovica populacije enakopravno sodeluje z moško polovico," nadaljuje omenjeni odbor, ob tem pa dodaja: "Junusova dolgoročna vizija je odprava revščine v svetu. Te vizije sicer ni mogoče uresničiti le s pomočjo mikrokreditov, toda Muhammad Junus in banka Grameen sta pokazala, da mora mikrokredit pri tem odigrati pomembno vlogo."

Življenjska pot Junusa

Namesto da je postal "dobri bankir" v svoji domovini, bi se lahko Junus odločil za tipično kariero in postal uspešen poslovnež. Rodil se je leta 1940 v Chittagongu, trgovinskem središču Bangladeša. Njegov oče je bil zlatar in je lahko sinu omogočil dobro izobrazbo. Vendar pa je na Junusa močno vplivala predvsem njegova mati Sofia Khatun. Kot je pojasnil sam, je namreč "vedno pomagala vsakemu revežu, ki je potrkal na njena vrata".

S pomočjo Fulbrightove štipendije je študiral v ZDA, nato pa se je pri 33 letih kot profesor ekonomije vrnil domov, na univerzo v rodnem Chittagongu. Naraščajoče revščine v Bangladešu, ki je takrat ravno pridobil neodvisnost, ni mogel spregledati. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je s svojimi študenti pogosto obiskoval revne vasi in se na lastne oči prepričal, kako grabežljivi posojilodajalci s pretiranimi obrestmi ljudem preprečujejo, da bi se prebili iz revščine.

Ob tem je po lastnih besedah ugotovil, da "revščina ni osebni problem zaradi lenobe ali neinteligentnosti, ampak strukturni problem zaradi pomanjkanja kapitala". Tako se je rodila ideja o ustanovitvi banke, ki bi revnim omogočala najem majhnih posojil ob pravičnih obrestnih merah. Sprva se mu je večina smejala in vztrajala, da revni pač niso kreditno sposobni. Na to je odgovarjal: "Kako veste, da niso kreditno sposobni, če niste nikoli poskusili? Morda so banke tiste, ki niso vredne ljudi?"

Leta 1976 je ustanovil takrat majhno banko Grameen, kar v bengalščini pomeni podeželski. Do sredine leta 2005 je odobrila minikredite v višini petih milijard ameriških dolarjev, ima več milijonov posojilojemalcev, od tega 97 odstotkov žensk, skeptike pa utiša predvsem podatek, da ji je bilo povrnjenih kar 99 odstotkov posojil. Junusova ideja je medtem dobila posnemovalce v več kot 60 državah v razvoju.

Presenečenje nad izborom nagrajenca

Sporočilo, da sta letošnja nagrajenca Junus in njegova banka, je bilo za večino precejšnje presenečenje. Zadnja ugibanja o nagrajencu so se namreč z veliko gotovostjo ustavila pri nekdanjemu finskemu predsedniku Marttiju Ahtisaariju, ki mu je uspelo avgusta 2005 doseči mirovni sporazum med indonezijsko vlado in separatisti v Acehu. Poleg njega sta se omenjala še kitajska disidentka in borka za pravice ujgurskih muslimanov Rebiya Hadeer ter čečenska odvetnica Lidija Jusupova.

Slavnostni koncert bo vodila Sharon Stone

Nobelovo nagrado, vredno 10 milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov), bodo podelili 10. decembra na obletnico smrti Alfreda Nobela.

Lani sta nagrado prejela Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in njen generalni direktor Mohamed El Baradej.

Slavnostni koncert v čast Nobelovemu nagrajencu za mir pa bo 11. decembra vodila hollywoodska zvezdnica Sharon Stone .