Najmanj 30 žrtev avtobombe

Bagdad/Washington/Tokio/Austin - V eksploziji avtomobila bombe pred bolnišnico v iraškem mestu Mahmudija, okoli 30 kilometrov južno od Bagdada, je umrlo najmanj 30 ljud, še okoli 35 jih je bilo ranjenih. Eksplozija v Mahmudiji, ki leži na območju t. i. sunitskega trikotnika, kjer vedno znova prihaja do napadov, je poškodovala tudi več zgradb. Šlo naj bi za napad na ameriška vojaška vozila, ki so bila parkirana pred bolnišnico. Od preteklega petka je bilo v nizu samomorilskih napadov ubitih skoraj 200 oseb.

V bližini sosednjega mesta Latifija pa so v neki drugi eksploziji življenje izgubili trije iraški vojaki. Eksplozivno telo je bilo nameščeno ob cesti in je eksplodiralo v bližini njihove patrulje. Ob tem so bili ranjeni še štirje drugi vojaki.

V sredo so zaradi strelnih ran, ki so jih dobili v spopadih v osrednjem in jugozahodnem Bagdadu, umrli trije ameriški vojaki. Iraške sile so po bombnem napadu na patruljo njihovih enot v kraju Kalidija 50 kilometrov zahodno od Bagdada, v kateri je bil ubit en vojak, še dva pa ranjena, zajele šest domnevnih upornikov.

Razgnali protestnike pred Bushevim rančem

V Teksasu so v sredo aretirali kakih deset protestnikov, ki so kršili novo zakonsko prepoved parkiranja in taborjenja pred rančem ameriškega predsednika Georgea Busha v Crawfordu. Prepoved so lokalne oblasti uvedle po avgustovskih protestih pod vodstvom matere v Iraku padlega vojaka Cindy Sheehan. Proti zakonu, ki prepoveduje zadrževanje na poti do Bushevega ranča, je že vložena tožba.

Protestniki so skušali Bushu zagreniti praznike, vendar so jih šerifovi pomočniki odstranili le nekaj ur zatem, ko so nekaj kilometrov od ranča postavili šotore.

Debata o umiku iz Iraka ne pojenja

Bush je s svojo ožjo družino na ranč prispel že v torek, prihajajo pa tudi člani širše družine. V ozadju praznovanja pa v ZDA poteka debata o umiku vojaških sil iz Iraka, ki jo je pretekli teden pogrel demokratski kongresnik iz Pensilvanije John Murtha s predlogom o " prerazporeditvi" sil. Murtha je predlagal umik v šestih mesecih in ustanovitev sil za hitro posredovanje v bližini Iraka.

Za predlog si je Murtha od Bele hiše prislužil primerjavo z levičarskim filmarjem Michaelom Mooreom, republikanska kolegica iz Ohia Jean Schmidt pa ga je v petek v kongresu označila za strahopetca. Murtha ima sicer dobre zveze v vojski, ki jo je vedno podpiral, poleg tega pa je še odlikovan vojni veteran.

Schmidtovo so zaradi njene izjave najprej izžvižgali demokratski kongresniki, nato pa jo je vodstvo njene lastne stranke prepričalo, da je umaknila izjavo in Murthi poslala pisno opravičilo. Žogo je umirila tudi Bela hiša in celo sam podpredsednik ZDA Dick Cheney zatrjuje, da sta z Murtho prijatelja in da je nestrinjanje povsem legitimno.

Republikanci se ukvarjajo z upadanjem javne podpore vojni, medtem ko jih prihodnje leto čakajo volitve. Kongresni republikanci pritiskajo na Belo hišo in zahtevajo pomoč pred volitvami, sicer bodo morali svojo politiko prilagoditi javnemu mnenju. Zaradi tega je v zadnjem času tudi pri članih administracije opaziti počasen premik v smer umika vojakov iz Iraka.

Državna sekretarka Condoleezza Rice je v torek za televizijo Fox tako ocenila, da sedanjega števila vojakov (155.000) verjetno ne bo več potrebno ohranjati še dolgo. Obrambni minister Donald Rumsfeld pa je v radijskem pogovoru izrazil prepričanje, da se bo vojna unesla v naslednjih dveh letih. Časopis Washington Post je v sredo, sklicujoč se na neimenovane vire, poročal, da Pentagon načrtuje postopno zmanjševanje števila enot že od začetka leta 2006 in to za med od tri do 18 brigad aktivne vojske. Pritisk za zmanjšanje števila enot v Iraku ni le političen, ampak tudi in predvsem praktičen, saj ZDA enostavno zmanjkuje vojakov.

Japonska Iraku odpisala 80 odstotkov dolga

Japonska vlada se je odločila, da bo Iraku odpisala 710 milijard jenov (6,1 milijarde dolarjev) dolga oziroma 80 odstotkov celotnega iraškega dolga do Japonske. Gre za uresničevanje novembrskega dogovora Pariškega kluba, odločitev pa so objavili ob obisku iraškega zunanjega ministra Hošjarja Zebarija.

Člani Pariškega kluba so novembra lani niso odpisali približno tretjine iraškega dolga. Po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (IMF) skupni dolg Iraka znaša okoli 120 milijard dolarjev, ta vsota pa ne zajema odškodnine Kuvajtu za invazijo leta 1990 in zalivsko vojno leto dni kasneje.