Tiskane izdaje
Bagdad/Washington - Državljanska vojna je najverjetnejši razplet dogodkov v Iraku, je v tajni depeši svoji vladi zapisal odhajajoči veleposlanik Velike Britanije v Bagdadu William Patey.
Kot je zapisal, Patey, ki je Bagdad zapustil minuli teden, je najverjetneje, da bo Irak razpadel na več delov na podlagi etnične pripadnosti. “Nadaljevanje državljanske vojna nizke intenzivnosti je bolj verjetno kot uspešna vzpostavitev demokratičnega sistema,” je zapisal v pismu, ki so ga prejeli najvišji politiki in vojaški predstavniki v Veliki Britaniji.
Patey je sicer zapisal tudi, da položaj ni brezupen in da obstaja možnost za bolj pozitiven razplet, vendar sam predvideva, da se bo težavno in nasilno obdobje nadaljevalo vsaj še pet do deset let.
Opozarja še pred nevarnost nastanka države v državi, ki bi jo po vzoru Hezbolaha na jugu Libanona lahko vzpostavila t.i. Mahdijeva vojska v Iraku. Preprečitev takega razvoja dogodkov mora biti najvišja prioriteta okupacijske vojske, je poudaril Patey.
Tudi ameriški general svari pred državljansko vojno v Iraku
Tudi poveljnik Centralnega poveljstva ameriške vojske (Centcom), general John Abizaid, je danes opozoril, da bi Irak lahko potonil v državljansko vojno, če medversko nasilje ne bo ustavljeno. Po njegovih besedah so razmere najhujše v Bagdadu, kjer je potrebna odločna akcija iraških varnostnih sil ob podpori ZDA.
"Jasno je, da so operativne in taktične razmere v Bagdadu takšne, da zahtevajo dodatne varnostne sile, tako ameriške kot iraške," je izjavil Abizaid na zaslišanju pred senatnim odborom za oborožene sile, kjer sta se mu pridružila tudi obrambni sekretar Donald Rumsfeld in načelnik štaba kopenske vojske, general Peter Pace.
"Naša najpomembnejša naloga do konca leta je zagotoviti varnost v Bagdadu," je nadaljeval Abizaid. "Možno si je predstavljati določeno zmanjšanje sil, vendar je najpomembnejše, da iraška vlada zagotovi nadzor v Bagdadu," je dodal.
Pentagon je minuli teden sporočil, da bo v Bagdad napotil dodatnih 3500 vojakov, ki bodo iraškim silam pomagale zajeziti sektaško nasilje, s čimer so upanja Američanov za zmanjšanje števila vojakov v Iraku splavala po vodi.
V Iraku danes ubitih več kot 20 ljudi
Oboroženi napadalci so danes napadli policijsko postojnako južno od Bagdada in pri tem ubili 14 ljudi, med njimi šest policistov. Kot je sporočila iraška policija, je bilo obenem ubitih tudi več upornikov. Iz reke Tigris pa so policisti potegnili 18 prestreljenih trupel, ki so nosila znake mučenja.
V eksploziji bombe v glavni trgovinski četrti v Bagdadu pa je danes umrlo deset ljudi, 20 je bilo ranjenih, je sporočilo iraško obrambno ministrstvo, potem ko so v sredo iz Iraka poročali o 87 mrtvih.
V Iraku ubitih že sto novinarjev
Po navedbah Združenih narodov je bilo v prvi polovici letošnjega leta v Iraku ubitih 14.000 civilistov, mednarodna organizacija Novinarji brez meja pa je sporočila, da je bilo od začetka konflikta marca 2003 v Iraku ubitih sto novinarjev, zadnji v sredo.
V organizaciji Novinarji brez meja so zgroženi nad umorom 20-letnega iraškega novinarja Adela Nadžija al Masurija, ki je v Iraku delal kot dopisnik za iransko televizijo Al Alam. Toliko žrtev med profesionalnimi novinarji v treh letih konflikta v Iraku je "strašno", opozarjajo.
"Nobena vojna po drugi svetovni vojni ni bila tako smrtonosna za medije," poudarjajo Novinarji brez meja in pozivajo iraško vlado, naj " stori vse, kar je v njeni moči, da poišče odgovorne za te strahote in jim sodi".
Umori novinarjev so postali nekaj vsakdanjega, zato je nujno osvetliti ta problem in sprejeti ukrepe za zaščito predstavnikov medijev v Iraku, opozarjajo v organizaciji in ob tem navajajo, da je bilo od marca 2003 v Iraku ubitih sto novinarjev in njihovih sodelavcev, dva sta pogrešana, trije pa ugrabljeni.
