Tiskane izdaje
New York - Generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer je po četrtkovem srečanju zunanjih ministrov zavezništva v New Yorku izrazil zadovoljstvo z izpolnjevanjem dolžnosti zaveznikov v Afganistanu, vendar pa si želi še več. Dejal je, da morajo članice odpraviti omejitve glede delovanja svojih vojakov v misiji Isaf in da poleg večjega števila vojakov potrebujejo tudi več opreme.
Vrhovni poveljnik zveze Nato, general James Jones je pred časom pozval k okrepitvam za zatrtje odpora talibanov na jugu Afganistana, kjer je Nato v začetku avgusta prevzel mandat iz rok ameriške koalicije, ki ohranja primarno nalogo boja s talibani, Nato pa predvsem zagotavlja varnost za obnovo in gospodarski razvoj. ZDA imajo trenutno v Afganistanu 21.000 vojakov, Nato pa 20.000, kmalu pa naj bi zavezništvo prevzelo nadzor še nad vzhodu države.
Dodatnih 2000 – 2500 vojakov v Afganistan?
Za potrebe delovanja zveze Nato je Jones že dobil obljube o dodatnih 2000 do 2500 vojakih za Afganistan, čeprav pa nekatere države tega javno ne povedo. Po neuradnih informacijah naj bi večino okrepitev ponudile Poljska in Romunija. Velika Britanija in Francija pa sta povečanje števila vojakov že javno zavrnili. Slovenija ima v Afganistanu trenutno 54 vojakov, ki ne sodelujejo v operacijah na jugu. Minister Dimitrij Rupel je sicer že v sredo dejal, da glede slovenske udeležbe ne pričakuje sprememb.
Ameriški general Karl Eikenberry je medtem v Washingtonu dejal, da ZDA ne načrtujejo zmanjšanja števila svojih vojakov v Afganistanu. Svojo udeležbo pa bodo znova ocenile februarja prihodnje leto, ko bodo ZDA prevzele poveljevanje silam Isaf.
"Sestanek je bil večinoma posvečen Afganistanu, kjer obstaja strah, da bi se zadeva spremenila v neko nočno moro, vendar pa se vsi zavedamo problema in si želimo, da bi Nato tam uspel," je dejal slovenski zunanji minister, ki je ob tem spomnil, da se bodo konec meseca v Portorožu na neformalnem srečanju sestali še obrambni ministri Nata v Portorožu. "Zadeve se ne bodo veliko spremenile, kar pomeni, da bomo vsi skupaj še bolj aktivni v Afganistanu, da bomo razglasili politiko odprtih vrat za balkanske države, čeprav povabil v članstvo v Rigi ne bo," je dejal Rupel.
Rupel za mirno politiko s Srbijo
Glede želje Srbije in drugih držav, da postanejo članice programa Partnerstvo za mir, je Rupel dejal, da sta del politike zveze Nato korenček in palica, pri čemer se mu zdi, da je na četrtkovem srečanju prevladala teza, da je glede politike do Zahodnega Balkana potrebno več korenčka kot palice.
"Upam, da se ne motim, ampak imam vtis, da kolegi večinoma mislijo, da je potrebno doseči zbližanje med Srbijo in zvezo Nato, kar velja tudi za Bosno in Hercegovino ter Črno Goro. V teh debatah se vedno pojavlja vprašanje sodelovanja s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Nekateri menijo, da če bo Srbija prišla v Partnerstvo za mir brez predaje generala Radka Mladića Haagu, potem bo to neke vrste šola, v kateri se bodo potem spreobrnili. Drugi pa menijo, da mora biti izročitev Mladiča pogoj za vstop. Popolnega soglasja ni, imam pa občutek, da smo bili na tem sestanku nekoliko bolj pozitivni do Srbije," je dejal Rupel.
Neformalno srečanje zunanjih ministrov je bilo zadnje pred vrhom zavezništva, ki bo v Rigi 28. in 29. novembra.
