Ne ve se, kaj je s četrtim talcem

Bagdad/London – Arabska televizijska mreža Al Džazira je v ponedeljek predvajala videoposnetek, na katerem so trije od štirih sodelavcev humanitarne organizacije Christian Peacemaker, ki so jih 26. novembra lani ugrabili v Iraku. Posnetek brez zvoka, ki traja 25 sekund, je datiran 28. februarja.

Na posnetku sedijo trije moški in se pogovarjajo. Kje je četrti talec, ni znano. Zadnje novice o štirih humanitarnih delavcih – dveh Kanadčanih, Američanu in Britancu – je javnost izvedela preko videoposnetkov, objavljenih 21. in 28. januarja.

V 17 napadih najmanj 13 mrtvih

V današnjih 17 napadih v Iraku je bilo ubitih 13 ljudi, med njimi šest policistov in vojak, 33 oseb je bilo ranjenih, je sporočila iraška policija.

Najhujša napada sta se zgodila v krajih Handari in Bajdži. V kraju Handari, 35 kilometrov severovzhodno od Bagdada, so bili ubiti trije pripadniki gibanja skrajnega šiitskega voditelja Moktade al Sadra, ko so na njihovo vozilo streljali neznanci. V Bajdžiju, 200 kilometrov severno od Bagdada, pa so bili v dveh incidentih ubiti štirje policisti, še štirje so bili ranjeni. Tudi njihovo vozilo je bilo tarča neznanih strelcev.

V Bakubi, vzhodno od iraške prestolnice, sta umrla policist in civilist, ko je v bližini policijske patrulje eksplodiral avtomobil bomba. V Hili, južno od Bagdada, pa sta v središču mesta in dovozni cesti skoraj istočasno eksplodirala dva avtomobila bombi. O morebitnih žrtvah še ni poročil.

V Tikritu pa je po navedbah iz ameriških krogov v ponedeljek zvečer eksplozija odjeknila v svetišču Mahdi al Džabr, ki ga častijo pripadniki sufizma, mistične tradicije islama.

Na zahodu Bagdada so ostrostrelci ustrelili visokega iraškega generala Mibdira Hatim al-Dulaimija. Ubili so ga med vožnjo z avtomobilom, bil pa je pristojen za zagotavljanje varnosti v delu iraške prestolnice.

Britanski vojaki doma do leta 2008? Niti ne.

Večino od 8000 v Iraku nameščenih britanskih vojakov naj bi po pisanju The Daily Telegraph iz Iraka umaknili do poletja 2008. Časnik, ki se sklicuje na visokega iraškega častnika v iraški prestolnici Bagdada, generalpodpolkovnika Nicka Houghtona, pojasnjuje, da naj bi umik potekal v štirih stopnjah in naj bi se začel že spomladi, najkasneje pa poleti letos.

V štirih iraških provincah, ki so pod nadzorom britanskih sil, naj bi na kar najbolj "mehak" način nadzor predali iraškim varnostnim silam. Načrti za umik britanskih enot pa temeljijo na predpostavki, da bodo iraške varnostne sile v lastni državi kmalu sposobne brez tuje pomoči skrbeti za red mir, je še dejal Houghton.

Na pisanje The Daily Telegrapha pa se je že odzval neimenovani predstavnik britanskega premiera Tonyja Blaira. Dejal je, da za umik iz Iraka ni nobenega "natančnega časovnega načrta". "Vsakršen načrt za umik iz Iraka je odvisen od tamkajšnjih varnostnih razmer," je še dejal.

Veleposlanik ZDA svari pred nasiljem v celotni regiji

Ameriški veleposlanik v Iraku Zalmay Khalilzad je v neprizanesljivi analizi položaja v Iraku posvaril pred izbruhom državljanske vojne in celo pred nevarnostjo "požara" na celotnem območju Perzijskega zaliva. S strmoglavljenjem iraškega voditelja Sadama Huseina "smo odprli Pandorino skrinjico ", po pisanju časnika Los Angeles Times meni Khalilzad, kot rešitev pa predlagal gradnjo mostov med posameznimi skupnostmi v Iraku.

Če se bodo Američani umaknili prehitro, bi lahko vojna zajela celotno regijo, je opozoril Khalilzad. V tem primeru pa bi se Arabci borili na strani sunitov, Iran pa na strani šiitov. To pa bi bilo hujše od vojne med Iranom in Irakom, ki je v 80-ih letih prejšnjega stoletja terjala življenja več kot milijon ljudi.

V najslabšem primeru bi lahko skrajneži prevzeli nadzor nad celotnim Irakom in se od tam razširili na druge države, še trdi veleposlanik, obenem pa svari pred katastrofalnimi posledicami, če bi prišlo do prekinitve oskrbe z zemeljskim plinom in nafto z območja Perzijskega zaliva.

Izjave ameriškega veleposlanika prihajajo le nekaj dni pred napovedano ponovno oceno ameriške vlade, ali situacija v Iraku omogoča delni umik ameriških čet iz te države, in sicer bi šlo za umik kakih 30.000 od skupno 130.000 vojakov.