Tiskane izdaje
Peking - Na Kitajskem za praznike vedno pripravijo dober praznični program. Dan pred 90. rojstnim dnevom komunistične partije je po tirnicah prvič zapeljal superhitri vlak na progi od Pekinga do Šanghaja, v četrtek, tik pred državnim praznikom ustanovitve ljudske republike, pa so na izstrelitveno rampo postavili prvi vesoljski laboratorij Tiangong 1. Za vse, ki bi hoteli več izvedeti o tem, kaj bodo počeli med zvezdami in kako bodo raziskave vplivale na prihodnost kitajskega vesoljskega programa, so ustvarili spletno stran, na kateri so obiskovalci ves dan lahko spremljali odštevanje do izstrelitve iz satelitskega središča Jiuquan v pokrajini Gansu na severozahodu države.
Za tiste, ki se jim projekt zdi le simbol kitajske rasti in krepitve, bo dovolj, če omenimo le imena: vesoljski laboratorij se imenuje Nebeška palača (oziroma Tiangong po kitajsko), v orbito pa ga bo ponesla raketa Dolgi pohod 2F. Ko bo Palača začela stabilno krožiti okoli Zemlje, bodo novembra proti njej poslali vesoljsko ladjo Shenzhou 8 (Shenzhou pomeni Sveta ladja). Dva dni po njeni izstrelitvi bodo izvedli prvi kitajski pristanek v vesolju in tako omogočili nadaljnjo gradnjo celotne postaje v orbiti. Kitajska je tako prehodila dolgo pot od Dolgega pohoda leta 1934, ko so Mao Zedongovi komunisti bežali pred Čangkajškovim Kuomintangom, do gradnje palače med zvezdami, kjer se bo ta država z lastno vesoljsko postajo pridružila Ameriki in Rusiji kot tretja vesoljska sila.
Če na izstrelitev vesoljskega laboratorija pogledamo iz političnega zornega kota na Zemlji, se ne moremo izogniti občutku, da se kitajske rakete vzpenjajo navzgor prav takrat, ko ameriške in ruske padajo na Zemljo. ZDA so že omejile svoj program vesoljskih poletov in nihče ne ve, kako bodo splošna finančna kriza in neizogibni varčevalni ukrepi vplivali na Nasine načrte o poletu astronavta na Luno in Mars, vprašljiva pa je tudi prihodnost Mednarodne vesoljske postaje, potem ko je avgusta razpadel ruski Sojuz, ki bi posadki na postaji moral dostaviti tri tone nujnih potrebščin.
Prednost nizke cene delovne sile
Čeprav znanstveniki primerjajo kitajsko gradnjo Nebeške palače z ameriškim Geminijem iz šestdesetih let prejšnjega stoletja in trdijo, da Kitajci še niso dosegli niti Skylaba iz leta 1973 niti sovjetskega Mira iz leta 1986, se vsi strinjajo, da so z izstrelitvijo prvega laboratorija jasno pokazali, da azijska sila namerava trajno ostati v vesolju. Ne le, da bo prav na državni praznik po zemeljski orbiti letela rdeča zastava s petimi zlatimi zvezdicami, temveč bodo vsi prebivalci spet lahko ponosni na svojo državo in polni samozavesti. Kitajska je namreč med gradnjo svojih vesoljskih plovil delno uporabljala rusko tehnologijo iz devetdesetih let, vendar je bila zaradi ameriškega embarga na izvoz strateškega znanja komunistični sili prisiljena sama razvijati velik del svojega programa in samostojno izdelati številne sestavne dele. Tiangong 1 bo zato dokazoval tudi to, da embargo, utemeljen na kakršnih koli ideoloških argumentih, azijski sili samo pomaga, da lahko sama ustvari tehnologijo, do katere nima dostopa.
Tudi na področju vesoljske tehnologije je Kitajska dokazala, da je v 21. stoletju nizka cena delovne sile prednost v velikem tekmovanju za prevlado v svetu. Kitajska je z gospodarsko rastjo, višjo od devetih odstotkov, in s precej nižjimi osebnimi dohodki ustvarila pravzaprav poceni vesoljski program, zato bo lahko povečala proračun za razvoj laboratorija, postaje, plovil in raket.
Američani se morajo seveda vprašati, ali bo ena izmed sob v Nebeški palači namenjena tudi kitajski vojski. Uradni Peking vztrajno ponavlja, da nasprotuje militarizaciji vesolja, vse pa počne samo za znanstvene, medicinske in ekološke namene. Vendar so podobno trdili tudi Američani med programom Apollo, vojski pa je nato močno koristil dvojni značaj vesoljske tehnologije. Kitajski generali dobro vedo, kako pomembna je vesoljska komunikacija za bojevanje v sodobnih vojnah. In čeprav kitajsko vodstvo prisega, da niti pomislilo ni na to, da bi osvajalo zvezde, bo že s samo navzočnostjo v vesolju zagotovilo dovolj veliko strateško prednost za morebiten vojaški spopad z drugimi velesilami.
Poziv Američanom k sodelovanju
Tiangong 1 so izstrelili prav takrat, ko je Peking zagrozil, da bo omejil vojaško sodelovanje z Washingtonom in tako kaznoval Američane, ker so se odločili, da bodo izpopolnjevali tajvanska vojaška letala. Kitajci so z vesoljskim laboratorijem pravzaprav pozvali ZDA k sodelovanju visoko v vesolju, da bi preprečili spopad na tleh. Zdi se, da bi azijska sila rada povedala Američanom, naj pustijo Tajvan na miru, ker ni tako zelo pomemben, in naj se raje skupaj z njimi odpravijo v vesolje. Hkrati napoveduje, da bo postajo dokončala do leta 2022, ko bo lahko na njej sodelovala skupaj z mednarodno skupnostjo. Glede na sedanjo finančno in moralno krizo se zdi neizogibno, da bodo ZDA v bližnji prihodnosti začele sodelovati s Kitajsko v vesolju. Zaradi položaja Tajvana se moramo zato vprašati, ali lahko dve velesili sodelujeta na nebu in se hkrati vojskujeta na tleh. Danes se zdi, da to ni mogoče, jutri pa ... pravzaprav nič ni nemogoče.
Nazadnje je treba omeniti še nekaj, na kar mora kitajsko vodstvo biti pozorno. Slab mesec po tem, ko je na rojstni dan partije po tirnicah prvič hitel superhitri vlak, se je na tirnicah zgodila nesreča, zaradi katere je umrlo vsaj 40 ljudi. Darilo za rojstni dan tako simbolično ponazarja, kako si Kitajska prizadeva ustvarjati visoke številke, ki že uničujejo lastne otroke. Dan republike bo zdaj zaznamovala izstrelitev Nebeške palače. Povprečen kitajski državljan bo danes zelo ponosen, verjetno tudi jutri, nato pa bo pojutrišnjem hotel vedeti, kaj ima sam od tega. Komunistična partija je tudi sama sredi dolžniške krize. Potrpežljivost ljudstva je posodila za pospešen razvoj, zdaj pa je čas, da posojilo vrne. Za preložitev bi lahko plačala zelo visoko ceno.
