Nov jedrski projekt Irana

Teheran - Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je slovesno odprl nov jedrski obrat za težko vodo v Araku, 190 kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta Teheran. Obrat, ki je del iranskega spornega jedrskega programa, bo po besedah pristojnih Iranu zagotavljal jedrsko energijo. Njegova otvoritev se je zgodila pet dni pred rokom za ustavitev programa bogatenja urana, poročajo tuji mediji.

Iranske oblasti trdijo, da so njihove dejavnosti, vključno z novim jedrskim obratom, miroljubne, ZDA pa Teheran obtožujejo, da skuša zgraditi jedrsko orožje.

Ahmadinedžad je ob odprtju obrata ponovno branil pravico Irana do jedrske energije in dodal, da bo to pravico Iran branil s silo. "Iranski narod poskuša pridobiti jedrsko energijo in jaz vodim poskuse za uresničitev narodnih zahtev," je povedal. Dodal je še, da islamska republika "ne predstavlja grožnje nobenemu narodu, tudi sionističnemu režimu ne".

Težko vodo bodo uporabljali kot hladilno tekočino za 40-megavatni raziskovalni reaktor, ki naj bi ga končali do leta 2009. Kompleks in cesto, ki vodi do njega, na več deset položajih pred morebitnim izraelskim ali ameriškim napadom ščiti protiletalsko orožje.

Obrat za težko vodo lahko po besedah visokega predstavnika obrata Manušerja Madadija sedaj proizvede 16 ton težke vode na leto, kar je dvakrat več kot doslej. Saedi pa je za iransko televizijo dejal, da je obrat eden od "največjih jedrskih projektov" v državi in da ga bodo uporabljali na farmacevtskem področju in za diagnosticiranje raka.

Težka voda absorbira manj nevtronov kot navadna voda

Težka voda ali devterijev oksid (D2O) je po navedbah v spletni enciklopediji Wikipedia kemijsko gledano tudi voda, čeprav z drugo kemijsko oznako. Od navadne vode se loči po tem, da je vodikov atom nadomeščen s težjim atomom devterijevega izotopa. Navaden vodik ima v atomskem jedru le en proton, medtem ko ima devterij proton in nevtron. Temu ustrezno sta tudi atomska masa in gostota težke vode malo večji kot pri navadni vodi.

Težka voda ima nižjo stopnjo reakcijske sposobnosti in nižjo topilnost kot navadna voda, zaradi česar na večino organizmov deluje rahlo strupeno. V jedrskih elektrarnah jo uporabljajo predvsem zato, ker absorbira manj nevtronov kot navadna voda. S tem se lahko pri pridobivanju jedrska goriva proizvajalci izognejo uporabi obogatenega urana, ki je sicer potreben pri reaktorjih na lahko vodo, ker omogoči zadostno število deljivih uranovih jeder za verižno reakcijo. Pri reaktorjih na težko vodo pa je za delovanje zadosten navaden oz. naraven uran.