Nova gripa: pandemija ali pretiravanje?

Zdravnik Tom Jefferson, 55, že 15 let dela za Cochrane Collaboration, kjer z mednarodno skupino strokovnjakov vrednoti posamezne objavljene študije na temo gripe. Zdaj živi v Rimu, pred tem je bil 15 let splošni zdravnik v britanski vojski.

Svet živi v strahu pred novo gripo. Strokovnjaki napovedujejo, da bi se lahko že jeseni vsak tretji na svetu okužil z novim virusom H1N1. Kako se pred tem varujete vi in vaša družina?

Umivam si roke, in to kar se da pogosto - čeprav niti ne zaradi nove gripe. Umivanje rok je verjetno najboljša zaščita ne le proti virusom gripe, temveč proti večini okužb dihal, želodca in prebavil.

Vam torej nova gripa ni nagnala strahu v kosti?

Drži, da so virusi influence nepredvidljivi, zato je potrebna določena previdnost. Vseeno pa se mi zdi noro, kakšno katastrofo nam iz leta v leto napovedujejo strokovnjaki za gripo. Te prerokbe so vse hujše. A doslej se ni še nobena uresničila. Kaj se je denimo zgodilo s ptičjo gripo, od katere bi morali umirati? Nič. A se ti ljudje vseeno vedno znova oglašajo s svojimi napovedmi. Včasih se mi zdi, da si nekateri prav želijo pandemije.

Koga mislite s tem? Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO)?

Tako WHO kot zdravstvene oblasti, virologe, farmacevtsko industrijo. Okoli te ideje o grozeči pandemiji gripe se je z leti vzpostavilo celo kolesje. Od tega je odvisno veliko denarja, vpliva, karier, celotnih inštitucij! Vse, kar bi zdaj potrebovali, da bi to kolesje pognali v tek, je majhen mutirajoč virus.

Na vaši italijanski spletni strani se vsakega 1. aprila izteče odštevanje do pandemije. Ali razmere ne zahtevajo malce več resnosti?

S tem kritiziram lažno gotovost, v katero so nas zazibali. Bo tretjina svetovnega prebivalstva dobila novo gripo? Tega ne ve nihče. Kot vidim, vsaj za zdaj ni načeloma nobene razlike glede na normalni val gripe. Morda bi ostala nova gripa neopažena, če ne bi šlo za gripo, temveč kakšen drugačen, neznan virus.

Je WHO prezgodaj razglasila pandemijo?

Se vam ne zdi izredno, da je WHO v ta namen spremenila lastno definicijo pandemije? Preprosto so zbrisali merilo, da mora imeti bolezen visoko stopnjo umrljivosti. Šele v tem primeru bi nova gripa postala pandemija.

A vsako leto samo v Nemčiji umre zaradi gripe med 10 in 30 tisoč ljudi. Na Zahodu je gripa najbolj smrtna nalezljiva bolezen sploh ...

Počakajte malo! Te številke niso nič drugega kot ocene! Predvsem pa je treba razlikovati med gripi podobnimi okužbami in pravo gripo. Simptomi - nenadna visoka vročina, bolečine v sklepih, morebitni bronhitis in vnetje pljuč - so enaki. A pravo gripo sprožijo le virusi influence. V številko tako imenovanih mrtvih zaradi gripe pa so vključeni tudi vsi tisti z drugimi povzročitelji. Ko starejši človek umre zaradi pljučnice, nihče ne vzame brisa, da bi preveril, ali je bil res pravi virus influence tisti, ki je bil zanj usoden. V resnici le sedem odstotkov gripi podobnih okužb povzročijo virusi influence. Pomen teh virusov sistematsko precenjujemo.

In drugih 200 vrst virusov?

Zanje se raziskovalci vse premalo zanimajo! Rinovirusi, denimo, obstajajo v več kot sto različicah. Večinoma povzročajo le navaden nahod - a so lahko tudi smrtni. Tako imenovani virus RS pa je izredno nevaren za dojenčke in majhne otroke.

Zakaj se raziskovalci zanje ne zanimajo?

Čisto preprosto: z rinovirusovi, virusom RS in večino drugih povzročiteljev ni mogoče narediti ne veliko denarja ne kariere. A proti virusu influence obstaja cepivo in tudi zdravila. Za njimi pa je velik denar farmacevtske industrije! Ta skrbi, da so raziskave o influenci objavljene v dobrih strokovnih revijah. Tako dobijo več pozornosti in celotno raziskovalno področje postane zanimivo za ambiciozne znanstvenike.

Znanstveno je torej veliko zanimanje za virus influence povsem neupravičeno?

Omejitev le na influenco ni samo napačna, ampak celo zelo nevarna. Se še spominjate sarsa? To je bila zares nevarna epidemija. Prišla je hitro kot meteor in umrlo je veliko ljudi. Sars nas je presenetil, ker ga je sprožil popolnoma nov virus korona. Od kod je prišel ta virus? Kam je izginil? Ali pa je še vedno med nami? Vsega tega ne vemo. In vsako leto odkrijemo nove, pomembne povzročitelje. Denimo bokavirus, ki lahko pri majhnih otrocih povzroči bronhitis in vnetje pljuč. Ali tako imenovani metapneumovirus, ki je glede na študije odgovoren za več kot pet odstotkov gripi podobnih obolenj. Čuječi moramo ostati na vse strani!

A pri veliki pandemiji v letih 1918/19 so po svetu krožili pravi virusi gripe in ubili do 50 milijonov ljudi. Ali morda spodbijate tudi to?

Mogoče je, da je bilo tako, a popolnoma prepričani ne moremo biti. Pandemija iz let 1918/19 nas še vedno postavlja pred uganke. Virus H1N1 velja za povzročitelja šele 12 let. Obstajajo pa tudi dokazi, da so bile med drugim vmešane bakterije. Nerazjasnjeno ostaja predvsem, zakaj se je umrljivost zaradi gripe po drugi svetovni vojni tako dramatično zmanjšala. Zdaj znaša le še delček tistega, kar je bilo pred vojno pravilo. Poznejše tako imenovane pandemije, denimo azijsko gripo leta 1957 in predvsem hongkonško iz let 1968 in 1969, v statistiki smrti komaj še lahko imenujemo - ali sploh ne - izreden dogodek.

Zakaj sploh govorimo o pandemiji?

To morate vprašati WHO!

Od česa je po vašem mnenju odvisno, da virus, kot je denimo virus nove gripe, postane svetovna grožnja?

Žal lahko rečem samo: tega ne vemo. Sumim, da je vse skupaj bolj zapleteno, kot si zdaj znamo predstavljati. Morda domneva Roberta Kocha, da en povzročitelj povzroča eno bolezen, ne zadošča. Zakaj denimo poleti ne dobimo gripe? Povzročitelji so navsezadnje navzoči vse leto! Nemški zdravnik in higienik Max von Pettenkofer je že v 19. stoletju razvil tezo, po kateri lahko okolje v stiku s povzročiteljem spremeni bolezen. Mislim, da bi se splačalo v tej smeri raziskovati naprej. Nato bi nemara lahko bolje razumeli tudi pandemijo v letih 1918/19 ali ocenili nevarnost nove gripe.

Človek je zdaj bolje opremljen, kot je bil leta 1918. Kmalu bo menda na voljo cepivo proti novi gripi. Kako dobro bo, po vašem mnenju, delovalo?

To se lahko izkaže le pri resnem primeru. Pred dovoljenjem za uporabo bodo preizkusili, ali cepljenje sproži reakcijo protiteles. Toda ali bo to zadoščalo, da bo zares varovalo pred boleznijo?

Ste črnogledi?

(smeh) Recimo takole: čez leto dni bomo vedeli več!

Za Cochrane Collaboration že vrsto let sistematično vrednotite študije o cepivih proti sezonski gripi. Kako učinkovita so?

Ne posebno. Proti velikemu številu gripi podobnih okužb cepljenje proti gripi tako ali tako ne zadošča, ker je usmerjeno le proti virusom influence. Pri povečani skupni umrljivosti v zimskih mesecih se zaradi cepljenja nič ne spremeni. Proti samim virusom influence v najboljšem primeru deluje zmerno. Med drugim vedno obstaja nevarnost, da se krožeči virusi gripe po koncu proizvodnje cepiva še spremenijo, tako da je cepljenje v najslabšem primeru brez učinka. Kot kaže tistih nekaj dobrih študij, kar jih obstaja, se cepljenje najbolje obnese pri mladih, zdravih odraslih. Otrokom in starejšim pa, ravno nasprotno, pomaga malo ali sploh ne.

A ravno za te skupine prebivalstva jih priporočajo!

Popolnoma prav imate. To je eno izmed nasprotij med znanstvenimi dokazi in prakso.

Kaj privede do takšnega nasprotja?

To ima seveda opraviti z vplivom farmacevtske industrije. Pa tudi s tem, da se pomen influence precenjuje. Gre za raziskovalni denar, za moč, za vpliv, za znanstveni sloves!

Ali sploh obstaja dober razlog za izvedbo cepljenja proti gripi?

Jaz ne vidim nobenega. A meni se o tem ni treba odločiti.

Kako je s tamiflujem in relenzo, sredstvoma proti gripi, ki ju uporabljajo tudi proti novi gripi? Kako učinkoviti sta ti zdravili v resnici?

Če ju vzamemo pravočasno, skrajšata trajanje gripe v povprečju za en dan. V neki študiji se je poleg tega izkazalo, da zmanjšujeta tveganje za vnetje pljuč.

Lahko zmanjšata umrljivost zaradi gripe?

Povsem mogoče. A znanstveno dokazano za zdaj še ni.

In stranski učinki?

Tamiflu lahko povzroči slabost. Obstajajo tudi znaki za psihiatrične stranske učinke. Iz Japonske poročajo, da so se pri mladih, ki so jemali tamiflu, pokazali akutni psihotični simptomi, podobni shizofreniji.

Je torej uporaba takšnega sredstva sploh smiselna?

Pri zapletenem poteku bolezni vsekakor. A tamifluja nikakor ne bi smeli, kot se je ponekod zgodilo, razdeliti vsem učencem na šoli. Ob tem me sploh ne preseneča, da v zvezi z novo gripo že zdaj prihajajo poročila o njeni odpornosti na zdravila.

Več v Nedelu