Ob obletnici slovesno, a mučno

New York - Štiri leta po terorističnih napadih 11. septembra 2001 v ZDA vojna proti terorizmu, ki je bila štiri leta najbolj trdna opora priljubljenosti predsednika Georgea Busha, še vedno zavzema pomembno mesto v ameriški kolektivni zavesti, a če gre verjeti zadnji anketi inštituta Pew, so vojna v Iraku, visoke cene nafte in orkan Katrina zahtevali svoj davek. Prvič po 11. septembru 2001 namreč večina Američanov želi, da predsednik pusti vojne pri miru in se raje posveti domačim problemom.

Teroristični napadi na ZDA so zahtevali skoraj 3000 življenj in so zadali hud udarec ameriškemu gospodarstvu, vendar uvodni izračuni kažejo, da bodo posledice orkana Katrina, ki je pretekli ponedeljek prizadel tri ameriške zvezne države ob Mehiškem zalivu, precej hujše. New York, ki je v napadih 11. septembra utrpel največ škode, je od kongresa dobil na voljo 21 milijard dolarjev. Posledice Katrine so medtem zvezno blagajno že doslej stale več kot 60 milijard dolarjev, račun pa bo še naraščal.

Po napadih zabrenkal na prave strune

Ameriški predsednik George Bush se je na napade 11. septembra uvodoma odzval počasi in zmedeno, vendar se je po znamenitem govoru na ruševinah Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku vtisnil v srca Američanom, ki jim je obljubil kaznovanje napadalcev. Ljudstvo se je strnilo za svojim predsednikom, ki je na krilih boja proti tujim sovražnikom leta 2004 osvojil še drugi mandat.

Položaj v Iraku pa se po hitri vojaški zmagi leta 2003 noče in noče pomiriti. Cene nafte in bencina vztrajno naraščajo, napovedana reforma pokojninskega sistema s privatizacijo se še vedno ne premakne z mrtve točke, povrhu vsega pa je pridivjala še Katrina, na katero se je Bush spet odzval z zamudo. Tudi obisk prizorišč tragedije tokrat ni zadostoval in ni prinesel dviga javne podpore predsedniku.

Poročanje medijev nikakor na Bushev mlin

Zgodilo se je nasprotno in tokrat administraciji niso pomagali televizijski mediji, ki so dan za dnem prenašali podobe ujetih prebivalcev New Orleansa brez hrane, vode, zdravil in pomoči. V zavesti Američanov tako prihaja do spoznanja, da svetu grozi še kaj drugega kot terorizem in diktatorji.

Letošnje spominske slovesnosti na napade 11. septembra bodo tako potekale v senci skoraj pol milijona beguncev pred uničenjem orkana Katrina ter razmišljanju o prioritetah in zaupanju v sposobnost države, da zaščiti prebivalce pred novimi nepričakovanimi napadi narave ali človeka.

Bela hiša do petka še ni uradno sporočila podrobnih načrtov predsednika Busha za obeležitev obletnice napadov, Pentagon pa je požel ostre kritike zaradi načrtovanega "Pohoda svobode", ki je uradno namenjen počastitvi prejšnjih in sedanjih veteranov vojn, scenarij pa je bolj podoben oživljanju usihajoče podpore vojni v Iraku in ponovnem tkanju povezav med napadi 11. septembra in Irakom, ki drug z drugim nista imela zveze. V okviru pohoda bo tako tudi koncert s Clintonom Blackom, ki bo zapel pesem "Iraq and I Roll". Teden dni kasneje bodo sicer v Washingtonu protivojni protesti.

Štirikratni minutni molk

Po vsej državi so sicer napovedane številne spominske slovesnosti. Neprofitna organizacija Družine 11. septembra je do konca tedna zbrala podatke o okrog 50 prireditvah v 15 zveznih državah, slovesnosti pa bo še veliko več. Med drugim bo obletnico posebej počastila poklicna liga ameriškega nogometa NFL s slovesnostjo na stadionu v Marylandu, posebna krajša slovesnost pa bo tudi na vsaki od skupaj devetih tekem, ki se bodo začele isti dan.

Pentagon, ki je v napadih izgubil 184 ljudi, je bil hitro obnovljen, huje pa je bil prizadet New York, kjer obnova traja najdlje in kjer bo tudi letos osrednja slovesnost na obletnico napadov. Bratje in sestre žrtev napada na stolpnici Svetovnega trgovinskega centra (WTC) bodo na njej brali imena mrtvih, kar bo štirikrat prekinjeno z minutami molka. Prva bo ob 8.46 po krajevnem času, ko je prvo ugrabljeno letalo treščilo v severni stolp WTC.

Naslednja minuta molka bo ob 9.30, ko je drugo letalo treščilo v južni stolp. Slednji se je prvi zrušil ob 9.59, ko bo naslednja minuta molka. Zadnja bo ob 10.29, ko se je porušil še severni stolp WTC. Ob prvi minuti molka bodo po besedah guvernerja države New York Georgea Patakija povsod po državi zazvonili cerkveni zvonovi. Letos so bili za branje imen žrtev določeni bratje in sestre, medtem ko je lani ta čast pripadla staršem in starim staršem, leta 2003 pa otrokom žrtev 11. septembra. Imena bo bralo okoli 200 ljudi, ki jih je določil žreb, ostali sorodniki pa bodo medtem na kraju, kjer sta stala dvojčka WTC, položili cvetje.

Simbolična osvetlitev v obliki stolpov WTC

Slovesnost se bo končala opoldne po lokalnem času, zvečer pa bodo znova prižgali reflektorja, ki bosta nočno nebo nad New Yorkom simbolično osvetlila v obliki stolpov WTC. Žarka bosta newyorško nebo osvetljevala le eno noč, ker je elektrika draga, prostovoljcev za poravnavo računa pa je iz leta v leto manj.

Na kraju, kjer sta nekoč stala dvojčka WTC, je še vedno gradbišče. Do leta 2011 naj bi tam zrasel natanko 1776 čevljev (kar simbolizira obletnico ameriške osamosvojitve) visok Stolp svobode, celotno območje pa naj bi bilo dodelano in dograjeno do leta 2015.