Obrezovanje: telesna poškodba ali verska pravica?

Muslimanske in judovske organizacije nasprotujejo razsodbi sodišča in trdijo, da gre za obred, ključen za vero posameznika.

Objavljeno
12. julij 2012 21.15
Za. P., zunanja politika
Za. P., zunanja politika

Köln - Sodišče v Kölnu je pred kratkim razsodilo, da obrezovanje iz verskih razlogov pomeni telesno poškodbo, na sodbo pa so se odzvala evropska judovska in muslimanska združenja. Pozvala so nemške poslance, naj zaščitijo pravico do obrezovanja dečkov.

V sredo so skupno izjavo podpisali vodje številnih evropskih judovskih in muslimanskih združenj, med njimi Rabinsko središče Evrope, Evropski judovski parlament, Evropska judovska zveza, Nemška turška islamska zveza za verske zadeve in Islamsko središče v Bruslju. V njej je zapisano, da so se o obrezovanju posvetovali s pravnimi in medicinskimi strokovnjaki ter poslanci evropskega parlamenta. Poudarili so, da je to starodaven obred, ki je ključen za vero posameznikov, zato proti razsodbi sodišča odločno protestirajo ter pozivajo nemški parlament in politične stranke k posredovanju. »Ocenjujemo, da je to napad na naše temeljne verske in človekove pravice,« so zapisali v izjavi. Vodje verskih skupin so se po poročanju BBC srečali s člani evropskega parlamenta in nemškega bundestaga ter izrazili jezo in zahtevo po pravni zaščiti obreda.

Sporna sodba

Sodišče v Kölnu je razsojalo v procesu proti zdravniku, ki je na željo muslimanskih staršev obrezal štiriletnega dečka, operacija pa je povzročila zdravstvene zaplete. Zdravnik je bil oproščen, a deželno sodišče je odločilo, da je povzročil hudo telesno poškodbo, čeprav zanjo ni kazensko odgovoren. Kritiki se zato bojijo, da bi tej sodbi lahko sledile druge, ki bodo obravnavale obrezovanje kot poškodbo ali celo pohabljenje. V Nemčiji vsako leto obrežejo na tisoče muslimanskih in judovskih dečkov. Razsodba deželnega sodišča v Kölnu se ne nanaša na celotno Nemčijo, temveč le na deželo Severno Porenje - Vestfalija. Poseg, ki ga zdravniki sicer pogosto opravijo tudi iz zdravstvenih in higienskih razlogov, je po mnenju judovskih in muslimanskih skupnosti stvar verske pravice.

Izraelska vlada je priložnost izkoristila tudi za to, da je poudarila, da takšna razsodba obuja spomine na najslabše poglavje v nemški zgodovini, holokavst. Nemški veleposlanik v Izraelu je bil prejšnji teden povabljen v parlament, naj pojasni odločitev sodišča. Predsednik izraelskega parlamentarnega odbora Danny Danon je po poročanju Associated Pressa izjavil, da Izrael ne bo toleriral prepovedi obredov judaizma nikjer in »nikakor ne v Nemčiji«. Veleposlanik Andreas Michaelis je povedal, da zvezna vlada v Nemčiji spoštuje neodvisnost sodišč, zato so njegove možnosti komentiranja razsodbe omejene. Je pa tudi poudaril, da je to odločitev o posameznem primeru in da sodba ni obvezujoča za druga sodišča, poroča The Times of Israel. Odziv judovske skupnosti in Izraela je kljub temu buren.

Poslanka izraelskega parlamenta Marina Solodkin je izjavila, da ni razloga komurkoli razlagati, zakaj je obrezovanje v judaizmu pomembno. Pozvala je vse jude po svetu, naj emigrirajo v Izrael. Nekatere judovske skupine zunaj Nemčije so šle celo tako daleč, da so državo obtožile očitnega antisemitizma.

Vendar judje niso sami v protestu. Po sili razmer so judovska združenja sklenila nenavadno zavezništvo z muslimanskimi skupnostmi. V ponedeljek so se v Bruslju srečali predstavniki obojih in se skupaj odločili, da nemški parlament pozovejo k ukrepanju glede razsodbe. Glavni moskovski rabin in predsednik Konference evropskih rabinov Pinchas Goldschmidt je rekel, da je odločitev sodišča del naraščajočega kršenja verske svobode v Evropi, in pri tem omenil tudi prepoved zakrivanja žensk v Franciji ter prepoved gradnje minaretov v Švici.