OVSE: Dogovor, ki je povezal Evropo

Helsinki – V finski prestolnici so s priložnostno okroglo mizo oziroma seminarjem počastili 30-letnico helsinške listine, pomembnega mednarodnega dokumenta, ki je začrtal mednarodno politiko v obdobju, ko se je zlasti Evropa trgala iz spon hladne vojne. Neposredni produkt helsinške listine, ki jo je 1. avgusta 1974 v Helsinkih podpisalo 35 predsednikov držav in vlad, je tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), v kateri je ta čas 55 sodelujočih držav, letos pa jo vodi Slovenija.

Slovenski zunanji minister in predsedujoči Ovseju Dimitrij Rupel je bil v ponedeljek osrednji govornik na helsinški okrogli mizi o prihodnosti evropske in globalne varnosti. Nastopili so tudi finska predsednica Tarja Halonen, finski zunanji minister Erkki Toumioja, podpredsednica gruzinskega parlameta Nino Burdžanadze in nekdanja predsednica nemškega bundestaga Rita Süssmuth. V Helsinkih so odkrili spominsko ploščo Ovseja, v muzeju Erho Kekkonen pa bo do prihodnjega februarja razstava o helsinškem procesu.

Kakor je v nastopu poudaril Dimitrij Rupel, je Ovse v zadnjih 30 letih izjemno vplival na dogajanje v Evropi, kljub temu pa je ena najbolj podcenjenih mednarodnih organizacij. V času, ko se svet ukvarja s terorizmom na eni strani in z veliko potrebo po varovanju človekovih pravic na drugi, je ena glavnih nalog te organizacije, kako uskladiti ta koncepta, je opozoril Rupel.

Spomnil je na to, da je bil za ustanovitev prvotne konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (Kvse) odločilen predvsem ustanovitveni sestanek v konferenčnem centru v Dipoliju na Finskem novembra 1972, saj se je tri leta pozneje zbralo 35 državnih predstavnikov. “Kljub nekaterim skeptikom glede vloge Kvse, ki so trdili, da je bil sestanek priznanje statusa quo hladne vojne, se je ob padcu železne zavese izkazalo, da je bila vloga Kvse združevanje Zahoda in Vzhoda. Kvse je bil ključni element pri končanju hladne vojne in ustvarjanju varne in združene Evrope,” je v Helsinkih poudaril Dimitrij Rupel.

Sedanji Ovse je v tridesetih letih prešel kar zapleteno razvojno pot. Gre za tako imenovani helsinški proces, za katerega je med popuščanjem hladne vojne in pogostejšimi stiki med Vzhodom in Zahodom dala predlog Sovjetska zveza. Formalno se je začel z odprtjem Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi v Helsinkih 3. julija 1973. V prvi fazi procesa je 35 zunanjih ministrov iz vseh evropskih držav (razen Albanije), ZDA in Kanade predstavilo stališča svojih vlad glede varnosti in sodelovanja v Evropi ter nadaljnjega delovanja konference. Že kmalu zatem pa je na srečanju od 30. julija do 1. avgusta 1975 35 predsednikov držav in vlad v Helsinkih podpisalo Helsinško sklepno listino. Z njenim podpisom so se države dogovorile za nadaljevanje s konferenco začetega multilateralnega procesa.

Helsinška sklepna listina potrjuje deset načel miroljubnega sožitja, s katerimi so bili vzpostavljeni temeljni standardi o odnosih med državami in standardi ravnanja držav do svojih državljanov. Vzpostavljene so bile tudi tri dimenzije sodelovanja: zaščita in promocija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sodelovanje na gospodarskem in okoljevarstvenem področju ter politično-vojaška vprašanja.