Po volitvah v Belorusiji

Potem ko so se sobotne demonstracije proti beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku končale z nasiljem policije in množičnimi aretacijami, sta ZDA in EU ostro obsodile nasilje.

Objavljeno
27. marec 2006 16.30
Belorusi bodo najbrž spet v neizprsnih Lukašenkovih rokah
Minsk/Bruselj/Washington/Berlin/Praga - Potem ko so se sobotne demonstracije proti beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku končale z nasiljem policije in množičnimi aretacijami, sta ZDA in EU ostro obsodile nasilje, ki ga je proti protestnikom uporabila policija, in zahtevale, da oblast izpusti vse priprte pristaše opozicije. Zapori v Minsku so prenapolnjeni, svojci priprtih pa ne dobijo informacij o tem, v katerem zaporu so njihovi sorodniki. Opozicija v Minsku zaenkrat ne načrtuje novih zborovanj.

Do poznega nedeljskega popoldneva svojci priprtih protestnikov niso dobili nobenih informacij o tem, kje se nahajajo njihovi družinski člani. Po nekaterih ocenah je bilo od volitev, na katerih je bil za predsednika Belorusije ponovno izvoljen Lukašenko, aretiranih okoli 500 pristašev opozicije.

Po pričevanju tistih, ki so jih iz pripora izpustili, so celice preiskovalnega zapora v Minsku prenapolnjene. Pripornike naj bi zato oblasti vozile v zapore zunaj prestolnice, kamor so po besedah soproge nekdanjega predsedniškega kandidata Aleksandra Kozulina, ki so ga aretirali med protestnim shodom v soboto, odpeljali tudi Kozulina. Nekdanji rektor univerze v Minsku naj bi bil obtožen "huliganstva" in mu grozi večletna zaporna kazen. Njegovo aretacijo so v nedeljo popoldne potrdile tudi beloruske oblasti.

Ob koncu sobotnega zborovanja v parku Janka Kupala v bližini Oktobrskega trga je Kozulin zbrane pozval, da se skupaj odpravijo proti zaporu, v katerem je zaprtih več protestnikov iz prejšnjih dni. Protestniki so na poti naleteli na policijsko zaporo in izbruhnili so hudi spopadi; več kot sto ljudi naj bi bilo aretiranih, med drugim tudi Kozulin, najmanj dve osebi sta bili huje ranjeni.

Belorusko sodstvo je proti 52 pristašem opozicije, ki jih je policija aretirala v soboto, sprožilo kazenski postopek; pred sodiščem se bodo morali zagovarjati, ker so sodelovali na zborovanju, za katerega ni bilo dovoljenja, je za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal neimenovani predstavnik ruskega notranjega ministrstva.

Evropska unija je v nedeljo pozvala Belorusijo, naj nemudoma izpusti Kozulina in druge člane opozicije. Predsedujoča EU Avstrija je v izjavi za javnost izrazila osuplost nad nasiljem, ki ga je uporabila policija, ter mednarodne partnerje EU in še posebej ostale sosede Belorusije pozvala, naj se pridružijo pozivom EU.

V soboto so nasilje beloruske policije obsodile tudi ZDA in zahtevale, da oblast izpusti vse opozicijske aktiviste, ki so bili aretirani zaradi "izražanja svojih političnih pogledov". Uporabo nasilja in aretacijo privržencev opozicije, pri čemer je izpostavil priprtje Kozulina, je v nedeljo obsodil tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier in beloruske oblasti pozval, naj priprte aktiviste izpustijo. Obsodbam se je pridružil tudi češki premier Jiri Paroubek, ki je dejal, da brutalno nasilje policije dokazuje, da se Lukašenkov režim boji demokracije.

Uradna Belorusija se je že odzvala na stališče EU in ZDA. EU in ZDA sta z reakcijami na dogajanje v Minsku prišli na rob "protibeloruske histerije", jekovne agencije Itar-Tass v odzivu povedal tiskovni predstavnik beloruskega zunanjega ministrstva Andrej Popov. Dejal je še, da je beloruska policija pokazala potrebno mero potrpljenja, vendar je bila prisiljena uporabiti silo kot odgovor na fizične napade pristašev opozicije. Dodal je, naj EU in ZDA pri oceni dejanj policije uporabljata za vse države enaka merila. Nepristranski opazovalci potrjujejo, da stanje v Minsku popolnoma mirno, je še dejal Popov ter EU in ZDA pozval, naj opustijo "trenutne poskuse za destabilizacijo" tega stanja.

Po besedah opozicijskega voditelja Aleksandra Milinkeviča, ki je v nedeljo hotel obiskati Kozulina, vendar so mu obisk preprečili, privrženci demokratičnih moči v naslednjih dneh ne načrtujejo novih množičnih protestov. V opoziciji upajo, da bodo lahko v prihodnje zbrali vsaj 200.000 ljudi. Vendar pa bo za naslednje veliko zborovanje potreben "močan čustven impulz", je še dejal Milinkevič.