Tiskane izdaje
Kampala – Na zahodu Ugande je že pred slabim mesecem izbruhnila epidemija skrivnostne bolezni, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in ugandsko ministrstvo za zdravje pa sta šele v petek potrdila, da jo je povzročil virus ebole. Doslej je bolezen vzela že najmanj štirinajst življenj.
Epidemija je na začetku julija izbruhnila v okrožju Kibale na zahodu države, bolezen se je odtlej razširila v več tamkajšnjih vasi, smrtni primer pa so imeli tudi v več kot 200 kilometrov oddaljeni prestolnici Kampala. Tam je pred dnevi umrla zdravstvena delavka, ki je v glavno mesto prišla z območja izbruha, zdravstveno osebje, ki je bilo v stiku z njo, pa je zdaj v karanteni. V bolnišnično oskrbo so sprejeli še šest ljudi, ki jih sumijo, da so se okužili z virusom ebole, če je to res, se bo skupno število okuženih povišalo na 26.
V okrožju Kibale nekateri vaščani zaradi strahu pred okužbo zapuščajo svoja domovanja, predstavniki WHO pa zatrjujejo, da ni vzroka za preplah, češ da širjenje bolezni lahko omejijo. Medtem na ugandsko vlado letijo očitki, da se ni učinkovito odzvala na izbruh epidemije. Predsednik Joweri Museveni je sicer pozval prebivalce, naj se izogibajo stiskom rok, menjavanju spolnih partnerjev in naj ne pokopavajo umrlih, ki so kazali simptome ebole, ampak naj o tem takoj obvestijo zdravstvene delavce.
Redka hemoragična mrzlica je dobila ime po reki Ebola v Demokratični republiki Kongo, kjer so jo prvič zabeležili leta 1976. Odtlej je izbruhnilo več epidemij v DR Kongo, Gabonu in Ugandi. Od približno 1850 (potrjeno) okuženih ljudi jih je po podatkih WHO umrlo vsaj 1200. V Ugandi so doslej največji izbruh te bolezni evidentirali leta 2000, ko se je z virusom okužilo 425 ljudi; več kot polovica jih je podlegla. Sedem let pozneje je za ebolo umrlo 37 ljudi, lani pa je bila ta usodna za dvanajstletno deklico, vendar se bolezen ni razširila.
Ebola je ena od najsmrtonosnejših in najbolj nalezljivih bolezni, pri kateri smrtnost dosega tudi do 90 odstotkov. Virus se prenaša z neposrednim stikom s krvjo, telesnimi izločki ali drugimi telesnimi tekočinami. Simptomi bolezni so mrzlica, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, bruhanje, driska, v nekaterih primerih pa celo notranje in zunanje krvavitve. Za ebolo ni zdravila, zato zdravijo zgolj simptome. Kljub večletnemu prizadevanju znanstvenikov še niso razvili cepiva. Čeprav je bolezen zelo nalezljiva, jo je mogoče hitro zajeziti, saj oboleli umrejo razmeroma hitro. Virus najverjetneje prenašajo nekatere živalske vrste, predvsem netopirji, za boleznijo pa pogosto poginejo tudi človeku podobne opice.
