Tiskane izdaje
Danes 52-letna Martinova, ki so jo leta 2004 obsodili hkrati z možem, v zaporu pa je že vse odkar so grozljivi zločini leta 1996 prišli na plan, se bo po navedbah francoske tiskovne agencije AFP pridružila samostanu, toda ne v regijah, kjer živijo sorodniki žrtev. Po podatkih belgijskega sodišča bo tako odšla v kraj Malonne in ne v Liege ali provinco Luksemburg na vzhodu države, od koder so bile žrtve. Martinovi so sicer že trikrat zavrnili prošnjo za predčasni izpust iz zapora, Pariz pa je zavrnil tudi njeno željo, da se sme pridružiti samostanu v Franciji.
Kot smo na Delu poročali ob izteku sojenja leta 2004, je belgijska javnost sredi devetdesetih let otrpnila od groze. Avgusta 1996 so v Dutrouxovem kletnem skrivališču namreč odkrili trupli komaj osemletnih deklic Julie Lejeune in Melisse Russo, ki sta umrli od lakote. Dobršen del krivde za tragedijo nedolžnih otrok je padel na pleča njegove tedanje žene Michelle, ki se je na sojenju poskušala oprati odgovornosti, češ da je bila tudi sama žrtev moža. Preiskovalci so v kraju Jumet, kjer je imel obtoženec drugo hišo, našli tudi trupla 17-letne An Marchal in 19-letne Eefje Lambrecks, na srečo pa so po priznanju osumljenca pred enako usodo rešili 14-letno Laetitio Delhez in 12-letno Sabine Dardenne, ki je na procesu nastopila kot obremenilna priča.
Dutrouxa so zaradi njegovih zločinov obsodili na dosmrtno ječo − najvišjo možno kazen po belgijski zakonodaji −, Martinovo pa so spoznali za krivo, ker je Dutrouxu pomagala, da je deklice zadrževal v ujetništvu, pa tudi sostorilstva pri smrti osemletnic. Obsodili so jo na 30-letno zaporno kazen. Sodišče je tedaj na 25-letno zaporno kazen obsodilo še Michela Lelievreja, petletno kazen pa je izreklo Michelu Nihoulu, ki ga je porota sicer razbremenila sokrivde v pedofilski aferi, obsodili pa so ga zaradi prekupčevanja mamil.
