Porušena katedrala zatočišče več tisočim Somalcem

»Ko so nam poginile vse živali, smo morali zapustiti svoj dom,« je povedal eden od beguncev v katedrali v Mogadišu.

Objavljeno
13. avgust 2011 17.22
Posodobljeno
13. avgust 2011 17.22
Mo. B., Delo.si
Mo. B., Delo.si

Mogadiš - Najhujša suša na Afriškem rogu v zadnjih nekaj desetletjih je z domov pregnala na milijone ljudi. Najbolj prizadeta je Somalija, ki se poleg najvišje stopnje podhranjenosti na svetu bori tudi z dolgoletno državljansko vojno. Več tisoč beguncev, ki so ubežali od suše izčrpani zemlji, je našlo zavetje v centrih zunaj svoje države - v Etiopiji in Keniji. Na tisoče ljudi pa je pribežalo v somalsko prestolnico Mogadiš, kamor humanitarna pomoč prihaja prepočasi.

Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da je več kot 100.000 ljudi zasilno zavetje našlo znotraj deloma porušenih zidov in stebrov nekdaj mogočne rimskokatoliške katedrale. Kapacitete, namenjene beguncem, so namreč v prestolnici že večkrat presežene. Številni tako bivajo v improviziranih šotorih, kamor so prispeli po tednih iskanja hrane, vode in zdravniške pomoči. »Sem nisem prišel, zato ker sem hotel obiskati cerkev. Prišel sem zato, ker sem potreboval zavetje in le tu sem ga našel,« je povedal Numur Moalim, ki je do Mogadiša s svojo ženo in petimi otroki potoval 15 dni. »Ničesar nimamo. Otroci jočejo od lakote, a nimam ničesar, s čimer bi jih lahko nahranil,« je za AFP povedal Moalim.

Življenje podhranjenih otrok ogroža tudi mrzel dež, ki ga je za razliko drugih delov države v prestolnici več kot dovolj. »Zadnjih nekaj dni močno dežuje, ustrezne zaščite nimamo ... tako je mrzlo,« je za AFP povedala Huva Adan Ismail. »Ljudje v moji vasi so umirali za lakoto, nismo imeli izbire,« je še dejal. Medtem ko so si pod enim izmed stebrov zakurili ogenj, je povedala, da so ruševine katedrale obiskali številni predstavniki humanitarnih organizacij. »Ljudje pridejo in ocenijo razmere. Vidimo letala s humanitarno pomočjo, a hrane, ki jo prinesejo, ne dobimo,« je še povedala.

Katedralo so zgradili Italijani leta 1920 v času, ko je bila Somalija del njihovega ozemlja. Mogočno stavbo, ki je nekdaj pričala o moči »evropskega gospodarja«, so med dolgoletno krvavo državljansko vojno porušili, a številni izklesani stebri in zidovi še vedno stojijo. Numur Moalim si je improvizirano zatočišče postavil pod prestreljenimi in obglavljenimi kipi. Katedralo so namreč po poročanju AFP pripadniki islamske uporniške skupine Šabab uporabljali za vojaške vaje. Ta militantna skupina še vedno nadzoruje večji del južne in osrednje Somalije, kamor je vstop številnim humanitarnim organizacijam prepovedan.

Po podatkih Združenih narodov je suša na Afriškem rogu ogrozila življenje 12 milijonov ljudi. Za šest območij v Somaliji so ZN že razglasili lakoto, a se bo lista najverjetneje še podaljšala. Življenje Somalcev ogroža tudi boj za prevlado med uporniki skupine Šabab in vladnimi silami, ki jih s svojo vojaško silo podpira tudi Afriška unija.