Tiskane izdaje
Haag − Nekdanji vodja hrvaških Srbov Goran Hadžić je pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije zavrnil vso krivdo za očitane mu vojne zločine, zagrešene na Hrvaškem med avgustom 1991 in junijem 1992. Odklonil je, da bi se mu prebralo obtožnico, in dejal le: »Izrekam, da nisem kriv.«
Obravnava je tako trajala le deset minut. Med prvim nastopom pred haaškim sodiščem 25. julija se ni hotel izreči o krivdi in je izkoristil pravico, da za 30 dni odloži izrekanje o krivdi, dokler ne bo dobil stalnega zagovornika.
Če se tudi tokrat ne bi hotel izreči o krivdi, bi v zapisnik v skladu s pravili vnesli, da se je izrekel za nedolžnega. Ker se je o krivdi izrekel, se bo začel postopek za izrek kazni.
Srbija je 52-letnega Hadžića po več letih na begu prijela 20. julija v bližini vasi Krušedol na Fruški gori. Zdravniki beograjskega posebnega sodišča, ki so ga pregledali, so ugotovili, da je dobrega zdravja in da točno ve, česa je obtožen in katere dokaze bodo uporabili proti njemu. Dva dni pozneje so ga izročili Haagu.
Gorana Hadžića je haaško tožilstvo leta 2004 obtožilo zločinov zoper človečnost ter kršenja zakonov in pravil vojskovanja. Bil je član zločinske organizacije, v času oboroženih spopadov na Hrvaškem pa je imel status soizvršilca.
Obtožen je za poboj, mučenje in zapiranje več sto hrvaških civilistov, vključno z ženskami in starci po številnih krajih na vzhodu Hrvaške pa za nasilno deportacijo na tisoče ljudi, med njimi 20.000 prebivalcev Vukovarja in 5000 prebivalcev Iloka. Seznam je še daljši, navajajo pregon, mučenje, nehumano ravnanje, brezobzirno ropanje in uničevanje, vse z enim ciljem: trajni in prisilni pregon večine Hrvatov in drugega nesrbskega prebivalstva s tretjine ozemlja Hrvaške, s čimer bi nastala nova dominantna srbska država.
