Tiskane izdaje
Novi Start sta pred desetimi leti podpisala tedanja predsednika Dmitrij Medvedjev in Barack Obama, v njem sta se državi zavezali, da bosta količino svojega nameščenega strateškega jedrskega orožja zmanjšali za polovico. Dogovor bo potekel 5. februarja prihodnje leto, Washington pa je po dolgoletnih ruskih pozivih šele letos poleti privolil v pogajanja o morebitnem podaljšanju. Dvakrat so se doslej sestali pogajalci, morebitna nova srečanja je otežila pandemija, kje so se pogajanja ustavila, je pokazala polemika, ki se je razvila potem, ko je bil v ponedeljek v ruskem časniku Kommersant objavljen dolg intervju z glavnim ameriškim pogajalcem Marshallom Billingsleajem, posebnim odposlancem ameriškega predsednika za nadzor nad orožjem.
Podražitev vstopnine
Moskvo je najbolj razburilo to, kar je zapisano že v naslovu članka: Če Rusija ne bo sprejela našega predloga do volitev, se bo cena za vstopnino povišala. »Če Rusija našega predloga ne bo sprejela, se bo, ko bo [sedanji ameriški predsednik Donald] Trump ponovno izvoljen, 'vstopnina', kakor temu pravimo v ZDA, povečala,« je izjavil o zmagi svojega vrhovnega šefa trdno prepričani ameriški diplomat. Sicer pa se po njegovih besedah ne bo zgodilo nič strašnega, če Rusija ne bo sprejela ameriškega predloga. »Posodobili bomo svoje jedrske sile. Rusija je to že naredila, mi smo šele začeli. Nadvse veseli bomo, če bomo lahko to nadaljevali brez omejitev novega Starta,« je pojasnil Billingslea. V Moskvi so njegove besede označili za poskus, da bi izsilil »kupčijo«, ki je dobra zgolj za ameriško stran, česar nikakor ne bodo sprejeli.
Demokratski kandidat Joe Biden je izjavil, da bo podpisal podaljšanje sporazuma novi Start, če bo izvoljen za predsednika.
Washington je kot pogoj za morebitno, a nikakor ne petletno podaljšanje novega Starta postavil sprejetje memoranduma, ki bi ga še pred volitvami podpisala oba predsednika, Trump in njegov ruski kolega Vladimir Putin. Vanj bi Washington hotel zapisati najmanj tri za nadaljnja pogajanja zavezujoče točke, ki jih Moskva noče sprejeti. Prvi ameriški pogoj, da bi morali nadzirati in omejevati vse izstrelke, ne le strateških, temveč tudi taktične, bi Rusi še sprejeli, če bi to počeli tudi s »puškami«, iz katerih jih izstreljujejo. Po besedah namestnika ruskega zunanjega ministra Sergeja Rjabkova ni vseeno, ali imaš deset nabojev in eno puško ali enako količino streliva in dve puški. Še pomembnejši ruski »protipogoj« je, da bi morale ZDA umakniti iz Evrope vse ameriško jedrsko orožje. »Tega ne bomo storili,« je povedal Billingslea.
Drugi za Ruse nesprejemljivi pogoj je povečanje dosedanjega nadzora in preverjanja informacij o jedrski oborožitvi. »V okoliščinah, ko so medsebojni odnosi med našima državama nadvse napeti in med nami ni zaupanja, se mi zdi tako vsiljivi nadzor, kakor ga predlagajo Američani, preprosto nezamisljiv,« je jedrnato povedal Rjabkov.
Kitajski zaključek
Prvi in najpomembnejši razlog, da novega jedrskega dogovora ne bo, je ameriška tretja za Ruse nesprejemljiva točka oziroma njihovo vztrajanje, da se mora pogajanjem in podpisu sporazuma pridružiti tudi Kitajska. Ta o tem noče niti slišati. Tako ZDA kot Rusija se strinjajo, da bi se Kitajska morala priključiti sporazumu, je za Kommersant povedal Billingslea. To je njegov ruski kolega Rjabkov takoj označil za podtikanje. Po njegovih besedah Moskva ne bo imela nič proti, če se bo Peking na katerikoli stopnji priključil sporazumom o omejitvi oborožitve, toda v to ga noče siliti. A če hoče biti dogovor res mednaroden, so poudarili v Moskvi, ga morata podpisati tudi Francija in Velika Britanija, ki sta prav tako jedrski državi. A v to Washington ne bo privolil. »Ruskim partnerjem smo jasno povedali, da se to, kar počne Kitajska, bistveno razlikuje od tega, kar delata Francija in Velika Britanija. Ne ena ne druga ne povečujeta svojega jedrskega arzenala, medtem ko Kitajska aktivno razvija in razmešča svojo jedrsko oborožitev,« je izjavil ameriški diplomat.
