Tiskane izdaje
Zaradi neuspeha pogajanj med naftnimi družbami in sindikati delavcev, ki stavkajo že od konca junija, bodo na Norveškem danes ob polnoči do nadaljnega prekinili črpanje nafte.
Stavka članov treh največjih sindikatov delavcev na naftnih ploščadih traja že več kot dva tedna. Napetostim med sindikati in naftnimi družbami v nedeljo in danes ni bilo viditi konca, potem ko se sprti strani kljub vnovični pomoči norveške vlade nista uspeli dogovoriti o ključnih odprtih vprašanjih.
Zahteve delavcev po polni pokojnini in določitvi upokojitvene starosti pri 62 namesto pri 65 letih, za delodajalce ter dobršen del javnosti v trenutnem ekonomskem okolju še naprej ostajajo nesprejemljive. V primeru novega neuspeha so naftne družbe konec prejšnjega tedna napovedale popolno zaustavitev črpanja nafte, ki bi začela veljati danes zvečer. Po trinajstih urah brezplodne izmenjave mnenj so vladni mediatorji v nedeljo pogajanja prekinili. S tem je propadel še tretji zaporedni poskus iskanja rešitev glede delavskih zahtev.
Norveški minister za energijo Haakon Smith Isaksen je danes potrdil, da bo država do nadaljnega prekinila črpanje nafte. »Prekinitev se bo pričela ob polnoči, njena posledica pa bo kontrolirano zaustavitev proizvodnje in izvoza nafte.« V kolikor ne bo prišlo do rešitve v zadnjem trenutku, jutri kakih 6500 zaposlenih na naftnih ploščadih ne bo imelo več dostopa do svojih delovnih mest.
Vsako od petdeset naftnih družb, med njimi Statoil, Royal Dutch Shell, Exxon Mobil in BP, ki obratujejo na Norveškem, bo napovedana zaustavitev proizvodnje vsak dan stala več deset milijonov evrov.
Od 24. junija, ko so zaposleni pričeli s stavko, se je proizvodnja norveške nafte zmanjšala že za 13 odstotkov, proizvodnja naravnega plina pa za štiri. Ker je Norveška največja zahodnoevropska izvoznica nafte in peta največja na svetu, bi morebitni izpad več kot dveh milijonov sodov dnevno prispeval k povišanju cen na svetovnih trgih.
»Zaustavitev norveške proizvodnje se bo zgodila ob zelo neprimernem času, ko na trgu ni iranske nafte in ko proizvodnja v nekaterih državah, kot je Sudan, peša,« je najverjetnejši vpliv stavke za Business Week komentiral danski analitik Michael Poulsen. Optimisti, nasprotno, so bili prepričani, da so krizi štete ure. »Pričakujemo, da se bo norveška vlada vmešala in ustavila stavko. Bolj kot se ta zaostruje, prej jo bo konec,« je bil mnenja Carsten Fritsch, analitik pri nemški Commerzbank. A četudi vlada stori tisto, kar do sedaj ni želela in vzpostavi neodvisen arbitražen odbor, ki bi odločil o tem, kdo ima prav in kdo ne, sindikati v prihodnjih mesecih napovedujejo nove obsežne prekinitve.
Brez njih ne bi bilo nič
Letni dohodek zaposlenega na naftni ploščadi znaša okoli milijon norveških kron oziroma 120.000 evrov, kar jih uvršča visoko nad družbeno povprečje. Delavci vztrajajo, da so do visoke plače in ugodnosti povsem upravičeni. Nenazadnje so v zadnjih desetletjih odigrali eno od ključnih vlog pri razvoju norveškega gospodarstva. Na račun izvožene nafte je država postala ena najbogatejših na svetu in se lahko pohvali z enim najvišjih bruto domačih proizvodov na prebivalca. »Delali smo trdo in rekli so nam, da se bomo lahko upokojili pri 62 letih. Zdaj obljubo jemljejo nazaj,« je v izjavi dejal 58-letni Magnar Ignar Lunde, odločen, da bodo delavci in sindikati vztrajali do konca.
Po prepričanju Jana Hodnelanda, glavnega pogajalca združenja naftne industrije OLF, so delavci že zdaj bistveno na boljšem, kot ostali Norvežani. »Z zahtevo po polni upokojitveni starosti pri 62 letih se postavljajo nad ostalo družbo,« je mnenja Hodneland. Upokojitvena starost, pri kateri so zaposleni v naftni industriji upravičeni do polne pokojnine, znaša 65 let. Ostali državljani morajo dopolniti 67 let.
