Bruselj – Evropska sekcija nevladne organizacije Friends of the Earth (FoE) je Evropsko unijo pozvala, naj sledi japonskemu zgledu in prepove uvoz riža iz ZDA, saj so tamkajšnje oblasti v petek sporočile, da je prišlo do okužbe navadnega dolgozrnatega riža z genetsko modificirano vrsto riža. Slednjega so v ZDA poskusno gojili med leti 1998 in 2001. Kako je prišlo do okužbe riža in v kakšnem obsegu je genetsko modificiran riž prešel v prehranjevalno verigo, ni znano, so še sporočili iz FoE.
"To je navaden škandal. Biotehnološka industrija je še enkrat dokazala, da ni zmožna nadzirati svojih eksperimentov, ohlapna zakonodaja v ZDA pa je pri tem ogrozila potrošnike po vsem svetu," je ob tem dejal predstavnik FoE Adrian Babb in poudaril, da mora EU takoj ustaviti uvoz riža iz ZDA in evropskim potrošnikom zagotoviti zaščito pred nepreverjenimi in nezakonitimi živili.
EU uvozi za 70 milijonov evrov ameriškega riža letno, ki bi lahko bil okužen z vrsto genetsko spremenjenega riža
EU po podatkih FoE uvozi za 70 milijonov evrov ameriškega riža letno, ki pa bi lahko bil okužen z vrsto genetsko spremenjenega riža podjetja Bayer. Slednje je namreč ameriške oblasti 31. julija obvestilo, da se vzorci na herbicide odpornega riža LLRICE601 nahajajo v komercialnem rižu, namenjenemu trgu, čeprav gre za vrsto, ki še ni bila podvržena uradni oceni tveganj za zdravje in okolje.
Evropska zakonodaja določa, da morajo proizvajalci izdelkov z vsebnostjo genetsko spremenjenih organizmov (GMO) - tukaj gre predvsem za razne vrste žit, oljne repice, soje in koruze - za dovoljenje za trženje slednjih najprej zaprositi pristojne institucije v tisti državi članici, kjer nameravajo izdelek najprej ponuditi na trgu.
Proizvajalec mora pri tem predložiti tudi obsežno oceno tveganj, ki bi jih GMO utegnil predstavljati za okolje ter zdravje ljudi in živali. V kolikor pristojne institucije v državi članici izdajo dovoljenje za trženje izdelka, morajo o tem obvestiti komisijo, ta pa potem posreduje informacijo drugim članicam Unije.
V kolikor slednje ne ugovarjajo, lahko proizvajalec izdelka z vsebnostjo GMO trži v celotni EU, če pa se pojavijo ugovori, pa je za odobritev izdelka v zadnji fazi pristojen Svet EU, ki na podlagi ocene tveganj Evropske agencije za varno hrano (EFSA) s kvalificirano večino odloči, ali bo priporočilo EFSA in s tem njeno oceno tveganj za okolje ter zdravje ljudi in živali sprejel.
Primer Bayerjevega riža sicer ni prvi, v katerem so genetsko spremenjena semena obšla zakonodajo EU. Marca je Evropska komisija potem, ko je bila v nekaterih pošiljkah koruze iz ZDA ugotovljena prisotnost genetsko spremenjene koruze BT10, uvedla izredne ukrepe v obliki preizkusov za ugotavljanje prisotnosti GMO. BT10 v EU namreč ni odobrena.
Bruselj je takrat od proizvajalca BT10, podjetja Syngenta zahteval, naj EU čim prej priskrbi vse potrebne podatke za ugotavljanje prisotnosti BT10, da bi lahko evropski laboratoriji izdelali ustrezno metodo za preverjanje prisotnosti BT10 v iz ZDA uvoženi koruzi.