Tiskane izdaje
Düsseldorf/Stockholm/Bruselj/Pariz – Ptičja gripa je terjala prve socialne žrtve. Največji proizvajalec perutninskega mesa v Evropi Doux, ki je lani za milijon ton predelane perjadi iztržil 1,4 milijarde evrov (od tega samo 37 odstotkov v Franciji, preostalo z izvozom), bo zaradi 40-odstotnega zmanjšanja povpraševanja po perutnini in velikih zalog zamrznjenih živil (7000 ton) za tri tedne poslal na prisilni dopust eno izmeno, 700 delavcev, delovni čas drugih zaposlenih od skupno 4500 pa bo odvisen od prodaje.
Če se razmere ne bodo izboljšale, bodo v živilskopredelovalnem velikanu razglasili nove dopuste, od 1. maja do 30. junija. Predsednik zveze kmečkih sindikatov Jean-Michel Lemétayer je vse francoske župane pozval, naj zagotovijo, da bo perutnina ostala na jedilnikih občinskih menz, bolnišnic in vojske, da bi tako država dajala zgled. K uživanju perutnine je pozval tudi škof Daxa Philippe Breton. Vernikom v departmaju Landes je priporočil, naj se v znamenje solidarnosti z rejci belemu mesu ne odrečejo niti med postom.
Ptičja gripa tudi v nemškem velemestu
Oblasti nemške zvezne dežele Baden-Wuerttemberg so sporočile, da so pri mrtvi divji raci, ki so jo našli v mestu Mannheim na jugu Nemčije, potrdile okužbo z virusom ptičje gripe H5N1. Gre za prvi primer okužbe s tem smrtonosnim virusom pri divji ptici, ki so jo našli v enem od nemških velemest. V Mannheimu, ki ima kakih 325.000 prebivalcev, so na območju treh kilometrov od kraja, kjer so našli okuženo raco, že razglasili zaprto območje, okoli katerega so namestili opozorilne table. "Vse je popolnoma nedramatično, zaprli nismo nobene ceste, postavljene niso bile nobene izolacijske zapore," je povedal tiskovni predstavnik mestnih oblasti in poudaril, da za tamkajšnje prebivalstvo ne obstajajo "nikakršne omejitve".
Pse in mačke na vrvice
Kot je pojasnil virolog Hans-Dieter Klenk, potrditev okužbe s H5N1 v velemestu še ne predstavlja nobene nove stopnje nevarnosti za Nemčijo. Obenem pa je dodal, da se je z odkritjem okužene race v Mannheimu virus vendarle "pomaknil še korak bliže velikih skupin prebivalstva". Ta konec tedna bodo sicer v petih nemških zveznih deželah, v katerih so doslej potrdili okužbe z virusom ptičje gripe, začeli veljati strožji varnostni ukrepi. Med drugim bodo lahko v krogu desetih kilometrov od krajev, kjer so našli okužene živali, lastniki mačk in psov svoje ljubljenčke odslej sprehajali le še na vrvici.
Nove okužbe v Romuniji in Grčiji
Predhodni testi pa so potrdili več novih primerov okužbe z virusom H5N1 pri domači perutnini na vzhodu in jugu Romunije. Državni laboratorij v Bukarešti je odkril nevarni virus pri več mrtvih kokoših z dveh perutninskih farm na jugu države, na vzhodu države pa je potrdil okužbo pri kokoših, puranih, goskah in drugih vrstah perutnine v petih vaseh.
Tudi testi vzorcev treh divjih labodov, ki so jih odkrili na severu Grčije, so potrdili prisotnost virusa H5N1, s čimer je število okužb s ptičjo gripo pri divjih pticah v Grčiji naraslo na 22. V Grčiji sicer doslej še niso zabeležili okužbe s ptičjo gripo pri domači perutnini.
Po ptičji gripi še prašičja kuga
Na neki kmetiji v Düsseldorfu pa je v zadnjih tednih za posledicami prašičje kuge poginilo 70 od 330 prašičev. Oblasti so odredile trikilometrski zaščitni pas, v okviru katerega bodo morali kmetje najverjetneje pobiti vse prašiče.
Prašičja kuga je zelo nalezljiva bolezen, ki se največkrat konča s smrtjo. Na ljudi pa ni prenosljiva. Pri živalih izbruhne približno teden dni po okužbi. Sprva trpijo za vročino, nato se pojavijo krvavitve na ušesih in sklepih ter driska.
Virus prašičje kuge se prenaša s potom in hrano, prenašajo pa ga tudi druge živali, na primer podgane. K hitrejšemu prenosu virusa pa pripomoreta vlaga in nizke temperature.
Na Švedskem prvi primer bolezni norih krav
Testi v referenčnem laboratoriju EU v britanskem Weybridgeu so potrdili, da so v vzorcih krave s kmetije kakih sto kilometrov zahodno od švedske prestolnice Stockholm našli bolezen norih krav (BSE). Okužena je 12 let stara krava, ki so jo testirali zaradi težav pri molži in vročine. Švedske oblasti so kmetijo v bližini Vasterasa, kjer so našli okuženo kravo, izolirale že v sredo, saj so že domači testi pokazali sum na bolezen norih krav.
Za razliko od sosednjih Danske in Finske na Švedskem doslej še niso imeli BSE. V skladu z evropsko zakonodajo mora biti vso govedo, ki je poginilo ali bilo zaklano zaradi bolezni, testirano za BSE. Švedska je pri tem uživala poseben status, saj so ocenili, da je tveganje za bolezen zelo majhno. Švedske oblasti so tako vsako leto testirale okoli 10.000 naključno izbranih zdravih glav goveda. "Zaradi tega primera BSE bo Evropska komisija ponovno preučila utemeljenost posebnega obravnavanja Švedske, kjer doslej ni bilo nujno testirati vsega goveda, namenjenega za človeško potrošnjo," je sporočila Evropska komisija.
Več preberite v sobotni tiskani izdaji Dela
