Protest ob začetku kongresa v Pekingu

Peking - V Pekingu se je danes začelo desetdnevno letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa, ki je tokrat posvečeno predvsem predlogom za ublažitev naraščajočega nezadovoljstva zaradi ogromnega razkoraka med siromašnimi in bogatimi.

Kitajska vlada je pred dvema tednoma izdala dokument s temeljnimi točkami letošnjega ljudskega kongresa, v katerem je začrtala svoje cilje za leto 2006 in predvsem obljubila vrsto dodatnih sredstev za razvoj podeželja - od novih šol in boljše zdravstvene oskrbe do najmanj 1,9 milijarde dolarjev dodatnih kmetijskih subvencij.

Na kongresu sodeluje okoli 3000 poslancev, uradno pa ga je odprl predsednik kitajskega parlamenta Wu Bangguo. Medtem se je okoli kitajskega parlamenta zbrala več tisoč glava množica, da bi izrazila nezadovoljstvo s trenutnimi razmerami. Proteste skuša preprečiti okoli 15 tisoč varnostnikov. Najmanj dve osebi so že priprli, študentom pa skušajo preprečiti pogovore s tujimi novinarji.

Vlada je po navedbah pekinškega Mladinskega dnevnika za preprečevanje morebitnih izgredov v Pekingu namestila 12 tisoč pripadnikov "posebne policijske enote", ki pa so le del ogromnega kontingenta 620 tisoč "varnostnih delavcev", med katerimi so tudi mestni stražniki in celo upokojeni meščani.

Kongres je odprl premier Jiabao

Zasedanje parlamenta je s poročilom o načrtih vlade za leto 2006 in napovedmi o gospodarski rasti, ki naj bi tudi letos presegla devet odstotkov, odprl kitajski premier Wen Jiabao. Kitajska namerava letos zvišati vlaganja v podeželje, izboljšati socialni sistem, znižati porabo energije ter zmanjšati uničevanje okolja, je napovedal Jiabao. Gospodarstvo naj bi letos zabeležilo osemodstotno rast, v prihodnjih petih letih pa naj bi v povprečju raslo po 7,5-odstotni stopnji.

Wen je v predstavitvi letnega poročila posebno pozornost namenil 745 milijonom kmečkega prebivalstva. Kmečko prebivalstvo se zaradi gospodarskega razvoja vse bolj preseljuje v mesta, kar pa na podeželju povzroča nemire. Zato je Wen poudaril, da je treba "še naprej posvečati pozornost uravnoteženemu razvoju urbanih in ruralnih območij in enakomernemu razvoju regij" ter napovedal vzpostavitev novega "socialističnega podeželja".

Letos naj bi za razvoj podeželja namenili dobrih 35 milijard evrov oziroma za dobrih 14 odstotkov več kot lani. Vlada bo prednostno obravnavala vlaganja v kmetijsko infrastrukturo in večjo pridelavo žita, kmetom pa naj bi omogočila lažje najemanje posojil. "Poslušati moramo tudi želje kmetov in se zoperstaviti formalizmu in prisili," je spričo vse glasnejših protestov kmetov in meščanov zaradi neprimernih odškodnin ob prisilnem preseljevanju ali razlaščanju dejal Wen. Opozoril je tudi na številne kršitve zakonov. "Nekateri vladni uslužbenci se poslužujejo prevar, nekateri so zapravljivi, nekateri pa so skorumpirani," je izpostavil.

Wen je tudi poudaril, da je ljudstvo vedno bolj zaskrbljeno zaradi vse dražjega dostopa do medicinske oskrbe in izobraževanja. Letos naj bi tako za razširitev zdravstvenega zavarovanja za kmete namenil dodatnih 430 milijonov evrov; več kot 90 odstotkov kmetov na Kitajskem namreč nima urejenega zdravstvenega zavarovanja. Za izobraževanje pa bo Peking v prihodnjih petih letih namenil dodatnih 22 milijard evrov, je napovedal Wen.

Ob oceni letošnje gospodarske rasti je Wen previdno napovedal osem odstotkov - lani je znašala 9,9 odstotkov -, čeprav večina ocen sega višje. Poraba energije glede na zmogljivost gospodarstva naj bi se v skladu z novim petletnim načrtom letos zmanjšala za štiri odstotke, do leta 2010 pa za 20 odstotkov. Tega cilja Kitajska do zdaj še ni uresničila. Poraba energije je bila tako lani kar za 27 odstotkov višja od zastavljenega cilja.

Ljudski kongres se tradicionalno ne izogne Tajvanu

Kitajski ljudski kongres bi lahko označili za vsakoletni skrbno zrežirani politični ritual skoraj 3000 nemočnih poslancev, katerih naloga je potrditi politike velikih voditeljev, obenem pa poteka tudi predstavitev načrtov za prihajajoče leto in ponavljanje stališča Kitajske glede vrste politik, vključno z več desetletji starimi zahtevami glede Tajvana.

Tiskovni predstavnik kitajskega ljudskega kongresa Jiang Enzhu je sicer na novinarski konferenci v soboto že opozoril, da predstavlja nedavna odločitev tajvanskega predsednika Chena Shui-biana o ukinitvi vladnega sveta za združitev s Kitajsko "nevaren korak na poti k neodvisnosti Tajvana", ki ogroža mir v Tajvanski ožini. Omenjeni svet so ustanovili leta 1990 in naj bi deloval v prid morebitni združitvi Tajvana z matično državo, vendar pa je bila njegova vloga zadnja leta le še simbolična.

Vojaški proračun za skoraj 15 odstotkov večji

Jiang je tudi sporočil, da se bo vojaški proračun Kitajske letos povečal za kar 14,7 odstotka in bo znašal več kot 280 milijard juanov ali slabih 30 milijard evrov. Kitajska svoji 2,5-milijonski vojski sicer že od leta 1990 naprej praktično vsako leto nameni dvoštevilčno povečanje sredstev, s čimer pri vzbuja precejšnje nezaupanje in nemir. Dejanski vojaški izdatki Pekinga naj bi bili sicer kar nekajkrat višji od uradnega proračuna.

Politične reforme pa so ena od tem, ki se gotovo tudi letos ne bodo znašle na dnevnem redu parlamenta, saj ostajajo politična razhajanja na Kitajskem še vedno v veliki meri tabu. Kitajska je zavezana "gradnji socializma s kitajskimi značilnostmi", je v soboto glede tega poudaril tiskovni predstavnik vlade.