Ptičja gripa tudi na Poljskem

Bruselj/Varšava/Berlin/Zürich - Poljska je postala deseta članica Evropske unije, ki je Evropsko komisijo uradno obvestila, da je odkrila virus ptičje gripe pri divjih pticah. Poljske oblasti so potrdile virus tipa H5N1 pri mrtvem divjem labodu v mestu Torun severozahodno od Varšave, sprejeli pa so ukrepe, ki jih EU predpisuje za primer odkritja visoko patogene bolezni pri divjih pticah.

Med te ukrepe sodijo vzpostavitev trikilometrskega zaščitnega pasu okrog žarišča in desetkilometrskega pasu nadzora. V prvi coni je obvezno zadrževanje domače perutnine v zaprtih prostorih ter prepovedano transportiranje, razen v klavnico, dovoljena ni niti trgovina s perutnino in mesom, razen pod strogimi pogoji. V obeh conah veljajo tudi biovarnostni ukrepi, prepovedan je lov na divje ptice, nujno pa je obveščanje prebivalcev.

Pred Poljsko so virus ptičje gripe, in sicer H5N1, v EU že potrdile Italija, Grčija, Slovenija, Avstrija, Madžarska, Slovaška, Švedska, Nemčija in Francija; slednja je izbruh zabeležila tudi na puranji farmi. Meje EU je ptičja sicer dosegla lansko jesen z izbruhom v Turčiji in Romuniji, v zadnjih tednih in dneh pa so primere med drugim zabeležili tudi v Bolgariji, na Hrvaškem, v BiH in Švici.

H5N1 že v šestih nemških deželah

Nemške oblasti so potrdile, da se je človeku najnevarnejši podtip virusa ptičje gripe H5N1 pojavil že v šesti od 16 zveznih dežel. Virus so odkrili pri divji raci najdeni blizu Lëneburga na severu Spodnje Saške. Na Spodnjem Saškem je približno 72.000 perutninskih farm, kar pomeni približno 60 odstotkov nemške perutninske industrije. Nemški perutninarji za zdaj primera ptičje gripe še niso zabeležili, industrija pa naj bi po lastnih navedbah že zabeležila 143 milijonov evrov škode. Ptičjo gripo so v Nemčiji prvič zabeležili sredi februarja. Virus so za zdaj odkrili pri več kot 140 divjih pticah in mački.

V Franciji novo okuženo območje

V Franciji so odkrili dva nova primera okužbe s človeku nevarnim virusom ptičje gripe H5N1. Z virusom sta bila okužena divja raca, ki so jo našli v departmaju Ain blizu Švice, kjer so odkrili vse dosedanje primere ptičje gripe, in labod, ki so ga konec februarja našli v bližini Marseillea.

Ptičja gripa je prizadela tudi neko farmo puranov v Ainu. Da bi preprečili širjenje bolezni na druge farme, so deli tega francoskega departmaja pod karanteno. V Franciji so doslej odkrili 32 primerov okužbe z virusom H5N1. Prvi primer so zabeležili 18. februarja.

O novih primerih H5N1 poročajo tudi iz Grčije

Virus H5N1 so v Grčiji odkrili pri kormoranu in pri treh labodih, najdenih na severovzhodu države. Prisotnost virusa je potrdil tudi referenčni laboratorij EU v Veliki Britaniji. Število primerov okužbe z virusom H5N1 se je v Grčiji tako povzpelo na 26.

Lokalne oblasti so na območju, kjer so našli okužene ptice, že uvedle zaščitne ukrepe, da bi preprečili širitev bolezni na domačo perutnino. Prepovedano je lovljenje ptic in prevažanje žive perutnine, perutninarji pa morajo perjad rediti v zaprtih prostorih.

V Švici še štirje primeri okužb

V Švici so medtem zabeležili še štiri primere okužbe z virusom H5. Virus so odkrili pri treh divjih racah na severovzhodu države, blizu meje z Nemčijo, ter pri divji raci v züriškem kantonu. Vzorce ptic so že poslali v referenčni laboratorij EU v Veliko Britanijo. Prvi primer okužbe z najsmrtonosnejšim virusom ptičje gripe H5N1 so v Švici zabeležili pred dobrim tednom pri raci najdeni v Ženevi.

Ptičja gripa je od leta 2003 terjala že več kot 90 človeških življenj, večinoma v Aziji.