Razhajanja glede hrambe podatkov

Newcastle – Zakonodaja o telekomunikacijskih podatkih bo sprejeta do konca leta, je na neformalnem zasedanju ministrov za pravosodje in notranje zadeve pogumno napovedal Franco Frattini, ki namerava še ta mesec podati predlog direktive o hrambi, oktobra pa še o varstvu teh informacij, tako da bi evropski parlament oba dokumenta prvič obravnaval že na decembrski seji. Tako bi bil v pičlih treh mesecih končan postopek, ki ponavadi traja od devet do osemnajst mesecev, je optimistično dodal italijanski komisar.

Za ažuren dogovor o »enem ključnih ukrepov v boju proti terorizmu« se je nadvse odločno zavzel tudi gostitelj neformalnega posveta v Newportu, britanski notranji minister Charles Clarke, vendar doslej ni iztržil kaj več kakor le načelno soglasje o nujnosti hrambe podatkov – od telefonskih klicev v fiksnem in mobilnem omrežju do medmrežnih sporočil. Vrsta kolegov namreč ni skrivala resnih pomislekov do posamičnih elementov predloga, ki so ga lani podale Velika Britanija, Francija, Švedska in Irska.

Prav zavoljo teh zadržkov nemška pravosodna ministrica Brigit Zypries odkrito dvomi, da bi »odločitev lahko dozorela v komaj štirih tednih«, ko naj bi svet Unije – tokrat na uradnem zasedanju – razpravljal o poenotenju pravil za hrambo telekomunikacijskih podatkov. Zypriesova postavlja v ospredje problemov visoke stroške, saj da bo »skladiščenje« podatkov nemške telefonske družbe stalo več kot sto milijonov evrov, ki jih bo morala »plačati bodisi država bodisi porabniki« z višjimi cenami telefonskih pogovorov, poleg vsega pa se ne strinja z notranjim ministrom Ottom Schilyjem o trajanju hrambe podatkov. Pravosodna ministrica je prepričana, da bi nemška vlada lahko privolila kvečjemu v šestmesečno zadrževanje informacij, Schily pa je naklonjen enoletnemu roku, ki ga omenja tudi predlog štirih članic Unije.

Francoskega ministra Pascala Clémenta bolj skrbi »naglo upadanje ambicij«, saj se nekatere članice Unije zavzemajo za skrajšanje časa hrambe podatkov z enega leta na šest mesecev, hkrati pa si pod pritiski družb, ki jim vsak element komunikacij zvišuje stroške, prizadevajo iz besedila bodoče uredbe črtati obvezno beleženje neodgovorjenih klicev.

Slovenija se načeloma strinja s predlaganimi ukrepi o hrambi vseh telekomunikacijskih podatkov, treba pa je oceniti stroške operaterjev, pri čemer bi upoštevali tudi izdatke za nadgradnjo tehnologije, medtem ko je čas zadrževanja teh informacij bolj »tehnično vprašanje«. Predvsem bi morali opredeliti, kdo ima pravico dostopa do teh informacij in pod kakšnimi pogoji, je za Delo dejal notranji minister Dragutin Mate, ki se skupaj s pravosodnim ministrom Lovrom Šturmom udeležuje posveta v Newcastlu.

Več preberite v petkovi tiskani izdaji Dela.