Tiskane izdaje
Zadnja raziskava globalnega javnega mnenja je pokazala, da je Irska ena od najmanj religioznih držav na svetu. Medtem ko se je scela 59 odstotkov ljudi v 57 državah, vključenih v raziskavo, opredelilo za verne, 13 odstotkov pa za prepričane ateiste, je na Irskem komaj slaba polovica vprašanih potrdila, da se imajo za religiozne.
Tradicionalno katoliška Irska je zabeležila najizrazitejši padec vernosti na svetu, je pokazalo zadnje merjenje indeksa religioznosti in ateizma, ki ga je izvedel Gallupov inštitut. Najbolj religiozen predel sveta je Afrika, posebno državi, kot sta Gana in Nigerija, vera je karseda močna tudi v Armeniji, Makedoniji in na Fidžiju, največ ateistov je na Kitajskem in Japonskem. Raziskava, ki je zastavila naslednje vprašanje »Ne glede na to, ali hodite v cerkev – se imate za verne, neverne ali ateiste?« je postregla z zanimivimi rezultati.
Irski odmik od križa
Najbolj drastičen upad vernosti v zadnjih nekaj letih je značilen za Irsko, ki jo pretresajo škandali, povezani s spolnimi zlorabami, in kriza vodenja Katoliške cerkve. Pešanje vere na Irskem je očitno bistveno večji problem, kot se je zdelo sprva. Omenjena študija je pokazala, da se je samo 47 odstotkov vprašanih Ircev opredelilo za religiozne, medtem ko je še leta 2005 podobna raziskava v tej državi zabeležila kar 69 odstotkov vernih. Poleg tega se je deset odstotkov vprašanih Ircev opredelilo za ateiste. Irska se je s tem na lestvici vernosti uvrstila šele na 43. mesto med 57 državami. Guardian je zapisal, da je to »konec katoliške Irske«. Edina država, ki je utrpela še izrazitejši padec religioznosti, je Vietnam: pri beleženju indeksa religioznosti je zdrsnila za 23 točk, na vsega trideset odstotkov.
Toda Irska in Vietnam nista osamljena primera. Raziskava Gallupovega inštituta je potrdila, da vera močno usiha v večini držav, ki jih je zaobjelo merjenje javnega mnenja, v njih pa živi več kot 73 odstotkov svetovnega prebivalstva. Aktualni podatki kažejo, da se 59 odstotkov ljudi razglaša za verne, 23 odstotkov jih pove, da niso verni, 13 odstotkov pa se jih je opredelilo za dosledne ateiste. Trend kaže, da je povprečna religioznost v svetu po letu 2005 zdrsnila za devet odstotkov in da se je število ljudi, ki se imajo za ateiste, povečalo s štiri na sedem odstotkov. Raziskava, ki so jo opravili pred sedmimi leti, pa je vključila samo 40 držav, zato zdaj ni mogoče primerjati vseh podatkov. Med državami, ki so zabeležile največji upad religioznosti, so Združene države Amerike, Francija in Kanada. Število ljudi v ZDA, ki se percepirajo kot verni, se je znižalo za 13 odstotkov in tačas znaša 60 odstotkov. Pet odstotkov Američanov se ima za ateiste, kar je za štiri odstotke več kot leta 2005. Število ateistov je najbolj zraslo v Franciji.
Med evropskimi državami ostaja visoko na lestvici vernosti Poljska, Gallupov globalni indeks jo uvršča na 19. mesto. Enainosemdeset odstotkov Poljakov se je opredelilo za vernike. Čeprav to pomeni štiriodstotni padec v primerjavi z raziskavo pred sedmimi leti, je ta država še vedno najbolj religiozna vse vsemi srednjeevropskimi in vzhodnoevropskimi državami. Devet odstotkov vprašanih Poljakov je izjavilo, da niso verni, pet odstotkov se jih je opredelilo za ateiste.
Socialna podstat vernosti
Religioznost je najvišja med revnimi, med ljudmi z dna socialne lestvice je za 17 odstotkov več vernikov kot med tistimi z vrha. Religioznost upada z blagostanjem in čeprav je raziskava na globalni ravni pokazala raznovrstne rezultate, so se posamične skupine v posamičnih državah razvrstile v značilen vzorec. Ko so ljudi glede na dohodke umestili v pet skupin, se je pokazalo naslednje: bogatejši kot so bili, za manj religiozne so se opredelili.Globalni indeks (ne)vernosti je zajel več kot 50.000 ljudi na vseh koncih sveta, vzorec v posameznih državah je vključeval kakih tisoč ljudi, ki so jih intervjuvali osebno, po telefonu oziroma prek spleta.
