Republika kovčkov, 
polnjenih v Afriki?

Politično kariero Jacquesa Chiraca so po zatrjevanju odvetnika Bourgija denarno podpirali afriški diktatorji.

Objavljeno
13. september 2011 19.45
Posodobljeno
14. september 2011 07.15
Mimi Podkrižnik, zunanja politika
Mimi Podkrižnik, zunanja politika

Obtožbe so hude, usmerjene proti samemu vrhu politične desnice v Franciji, z njimi pa buri duhove Robert Bourgi, odvetnik in poluradni svetovalec predsednika države za Afriko.

Leta po domnevno nezakonitem sprejemanju kovčkov, menda polnih denarja s črne celine, je v politično nemirnem času, zaznamovanem z bližajočimi se predsedniškimi volitvami, s prstom pokazal na nekdanjega predsednika države in župana Pariza Jacquesa Chiraca, bivšega premiera Dominiqua de Villepina in upokojenega voditelja skrajno desničarske Nacionalne fronte Jean-Marie Le Pena. Robert Bourgi – ki ga imajo za duhovnega naslednika Jacquesa Foccarta, pokojnega svetovalca in specialista za Afriko – je v nedavnem intervjuju za Journal de dimanche opozoril na sporno pritekanje milijonov v pisarno Jacquesa Chiraca, tako v župansko kakor tudi v predsedniško, v navzočnosti Dominiqua de Villepina. Kovčke so dali – menda vsa devetdeseta leta, še med predsedniško kampanjo leta 2002 in vse do jeseni tri leta pozneje – polniti od zairskega diktatorja Mobutuja do senegalskega kolega Abdoulaya Wadeja, Blaisa Compaoréja iz Burkine Faso, Laurenta Gbagboja iz Slonokoščene obale, tudi predsednika Republike Kongo Denisa Sassouja Nguessoja in še Omarja Bonga iz Gabona.

Zadnjih pet voditeljev je samo za predsedniške volitve leta 2002 Jacquesu Chiracu bojda odštelo več kot deset milijonov dolarjev. Nekateri med njimi so, kakor se je Bourgi še dopolnil za BFMTV, kovčke domnevno polnili že v osemdesetih, tudi kampanjo Jean-Marie Le Pena leta 1998 da je delno pokril gabonski državnik Omar Bongo. Za nameček je v obdobju 1981–1992 baje financiral tudi najemnino in plače zaposlenih iz desnega političnega kluba Club 89, ki je bil leta 1981 ustanovljen s ciljem premišljevati o republikanskem idealu svobode, odgovornosti, solidarnosti, napredka, njegov generalni sekretar pa je bil Alain Juppé. Medtem ko je sedanji zunanji minister že zavrnil vsakršno vpletenost – da bi sploh kaj vedel o domnevno spornem podpiranju francoske politike, je Le Pen v odgovor že zagrozil s tožbo zaradi klevetanja, podobno kakor sta jo takoj napovedala Jacques Chirac in Dominique de Villepin, zdaj predsednik Solidarne republike. Villepin ob tej priložnosti znova opozarja, da je globok politični trn v Sarkozyjevi peti, zato obtožbe menda niso po naključju izbruhnile prav zdaj: sodno naj bi se razpletla zloglasna afera Clearstream, v ospredju je tudi preiskava o financiranju kampanje Edouarda Balladurja iz leta 1995 (njegov uradni govorec je bil Nicolas Sarkozy).

Svet, o katerem piše Péan

Potem ko je Robert Bourgi o republiki kovčkov slikovito, po spominu, spregovoril za medije, je od danes naprej o njej mogoče brati tudi v knjigi La République des mallettes preiskovalnega novinarja Pierra Péana. V njej je rečeno, da se je visoka francoska politika finančno napajala pri samodržcih s črne celine že, ko je o afriških zadevah Elizeju svetoval Jacques Foccart, po njegovi smrti pa se je »sistem financiranja s kovčki« ohranil pod državnim sekretarjem Dominiquom de Villepinom. Bourgi – do leta 2005 je bil v bližini naveze Chirac-Villepin, nato je pristopil k Nicolasu Sarkozyju – še namiguje, da je bila celotna vsota, izplačana Chiracu in Villepinu, višja od 20 milijonov dolarjev, hkrati pa priznava, da dokazov nima, tudi sledi ni, le svojo besedo lahko postavi proti besedi drugih. Novinar Pierre Péan je pred dobrima dvema letoma v francosko javnost zarezal že s pisanjem Le monde selon K (Svet, kakor ga vidi K), v katerem je naperil ost proti (zdaj že nekdanjemu) zunanjemu ministru Bernardu Kouchnerju in njegovemu »problematičnemu« poslanstvu – prav tako v Afriki.