Romunija, Bolgarija še pod nadzorom EU

Bruselj – Romunija in Bolgarija bosta v EU še naprej pod posebnim nadzorom glede pravosodja, preprečevanja korupcije in bitke poti organiziranemu kriminalu, saj ciljev, postavljenih ob vstopu v povezavo pred petimi leti, še nista dosegli.

Obe državi sta že tako pri vrhu lestvic korupcije in organiziranega kriminala. Kljub napredku na treh ključnih področjih v prvi petletki po oceni Bruslja še nimajo dovolj trdnih jamstev, da so reforme nepovratne in trajne »Dogodki v Romuniji so omajali naše zaupanje,« je izjavil predsednik evropske komisije José Manuel Barroso ob predstavitvi poročil o obeh državah. Zaradi okoliščin obračuna romunskega premiera, socialdemokrata Victorja Ponta, s konservativnim predsednikom države Traianom Basescujem, ki je v postopku razrešitve, je Bukarešta še posebej na muhi Bruslja.

Za EU je nesprejemljivo omejevanje pristojnosti ustavnega sodišča (da ne bi odpravljalo sklepov parlamenta). Spodkopavanje sistema medsebojnega nadzora vej oblasti (checks and balances) je po Barrosovih besedah spodbudilo pomisleke o spoštovanju pravne države v Romuniji. »Politične bitke ne bi smele upravičevati neupoštevanja demokratičnih načel. Politiki ne bi smeli ustrahovati sodnikov pred odločitvami ali jih napadati, ko sprejmejo odločitve, ki jim niso všeč. Pristojnosti ustavnega sodišča se ne sme spreminjati čez noč,« je Barroso kritiziral Bukarešto.

Ponta je bil že prejšnji teden na zagovoru v Bruslju, kjer obljubil odpravo vseh pomanjkljivosti. Bruselj je od romunske vlade zahteval spoštovanje odločitev ustavnih sodnikov, ki je razveljavilo omejevanje lastnih pristojnosti in zahtevalo, da za veljavnost referenduma o odstavitvi Basescuja 29. julija mora na volišča več kot polovica volivcev. Iz Bukarešte so dobili pisna zagotovila, da bodo uresničili vse zahtevano. Prihodnje ocene romunske vlade so odvisne predvsem od tega, ali bo res uresničila vse, kar je obljubila.

Zadnje težave z Romunijo so posebno kočljive, ker je bil v zadnjem letu narejen napredek v bitki proti korupciji na najvišji ravni. Tako je bil obsojen nekdanji predsednik vlade Adrian Nastase, ki je bil Pontejev politični mentor. Sledili so retorični napadi visokih vladnih uradnikov na sodnike. Takšen razvoj je eden od razlogov, da bo Romunija še kar nekaj časa pod drobnogledom Bruslja. Tudi sporočilo Bolgariji je bolj ali manj podobno: kljub napredku še ni najbolj oprijemljivih dosežkov v bitki proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Evropska komisija pripravlja posebna poročila o Romunija in Bolgariji od njunega vstopa v EU leta 2007, ko državi dejansko nista izpolnjevali pogojev za članstvo, a ste se kljub temu lahko pridružili. Sam Ponta je odgovornost za ostre kritike razmer v romunski upravi in pravosodju pripisal prejšnjim vladam, češ, na oblasti smo šele nekaj mesecev. V palači Berlaymont so v zadnjih tednih večkrat zažugali Pontu in opozarjali, da bi v primeru kršitev načel pravne države in demokracije Bukarešta utegnila ostati brez glasovalnih pravic v EU.

Vsekakor je razvoj v Romuniji in Bolgariji pokazal, da se pričakovanje, po katerem bosta obe državi kot članici lahko hitro napredovali pri izpolnjevanju pogojev za članstvo, ni izpolnilo. Kljub temu na uradni ravni nihče noče trditi, da je bilo njuno razmeroma hitro sprejetje napaka. Tudi po objavi zadnjih poročil v komisiji trdijo, da je bilo sprejetje pravilna odločitev in da je mehanizem igral znatno vlogo pri reformah. Hrvaška kot prva naslednja članica ne bo povržena takšnemu mehanizmu, saj da je že v pristopnem procesu naredila korenite reforme.

Sama evropska komisija sicer nima pravih formalnih vzvodov za vpletanje v notranje razmere v članicah. Po drugi strani so siromašne države, kakršna je Romunija, še posebne ranljive. Ne samo da potrebuje mednarodno pomoč za krpanje proračunskih lukenj, veliko denarja za projekte si lahko obetajo tudi iz evropskih skladov. Najbolj boleče za vlado in romunsko prebivalstvo je, da se bo z zadnjimi dogodki najbrž še podaljšalo čakanje na vstop schengensko območje. O njem odločajo države članice, nazadnje je romunski in bolgarski vstop blokirala Nizozemska.