Tiskane izdaje
Zagreb - Iz hrvaškega ministrstva za zunanje in evropske zadeve so včeraj popoldne sporočili, da se »morajo odzvati« na zadnje izjave slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Ta je namreč v torek izjavil, da bo treba mejno vprašanje rešiti do vstopa Hrvaške v Evropsko unijo, saj da bi Slovenija sicer težko privolila v ratifikacijo hrvaškega pristopnega sporazuma z Unijo. Hrvaško zunanje ministrstvo opozarja, da dvostranski problemi ne smejo vplivati na pristopna pogajanja in da bi takšno povezovanje lahko dolgoročno vplivalo na odnose med državama in narodoma.
Od našega dopisnika
»Dvostranska vprašanja ne smejo vplivati na pristopna pogajanja neke države, saj to odstopa od duha in načel delovanja Evropske unije. Takšna odločitev o pogojevanju reševanja odprtih vprašanj bi bila precedens, ki bi lahko dolgoročno vplival na celotne odnose med državama in narodoma,« so opozorili v hrvaškem zunanjem ministrstvu. To sicer ni prvo opozorilo, da bi lahko takšno slovensko postavljanje pogojev dramatično vplivalo na dvostranske odnose. Hrvaški predsednik Stjepan Mesić je namreč v začetku leta dejal, da bodo šli prijateljski odnosi v katastrofalno smer, če bo Slovenija Hrvaški preprečila vstop v EU. Takšna ustavitev, je takrat dejal Mesić, bi povzročila odlog ne le za leto ali dve, ampak za bistveno daljše obdobje. »Bi to poglobilo prijateljstvo? Učinek bi bil katastrofalen,« je dejal.
»Glede reševanja preostalih mejnih vprašanj ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije zaupa v napredek pri delu meddržavnih komisij, ustanovljenih po sestanku premierov na Bledu leta 2007, o čemer sta na zadnjem sestanku na Brdu pri Kranju govorila tudi zunanja ministra. Še enkrat zato potrjujemo pripravljenost za reševanje odprtih mejnih vprašanj pred neodvisnim mednarodnim pravosodnim organom,« so še sporočili iz hrvaškega zunanjega ministrstva, kjer si želijo vsa odprta vprašanja s Slovenijo rešiti »v duhu dobrega sosedstva in sodelovanja«, slovensko zunanje ministrstvo pa pozivajo, da se na »enak način obravnava te procese, izogibajoč se možnim incidentom«.
Novim visokim tonom med državama tukajšnji mediji sicer ne pripisujejo večje pozornosti. Ruplovo izjavo le na kratko povzemajo, Jutarnji list denimo z naslovom »Ultimat za vstop v EU«. Tiskani in elektronski mediji sicer navajajo Ruplove besede, da bi v Sloveniji težko dosegli glas »za« članstvo Hrvaške v EU, preden bi bilo razrešeno mejno vprašanje, in da ima Zagreb zdaj dve do tri leta časa, da to vprašanje pripelje do konca. Tukajšnji državni vrh, ne glede na strankarsko izkaznico, pa je prepričan, da takšne izjave, ki jih je bilo slišati tudi v preteklih mesecih, denimo o referendumu o vstopu Hrvaške v Unijo, niso nič drugega kakor posledica predvolilne kampanje v Sloveniji, kjer nihče ne želi odstopiti od trdnih nacionalističnih stališč. (Iz četrtkove tiskane izdaje Dela!)
MZZ: Mejno vprašanje bi morali rešiti v dveh, treh letih
V Sloveniji večina političnih strank meni, da je skrajni čas za rešitev mejnega vprašanja s Hrvaško, zato kaže čim bolje izkoristiti čas naslednjih dveh, treh let, so danes v odgovoru Zagrebu pojasnili na MZZ. Čimprejšnjo rešitev tega vprašanja je po navedbah MZZ priporočila tudi EU, ki za kandidatke predpisuje urejena mejna vprašanja s sosedami.
S tem se je slovensko zunanje ministrstvo odzvalo na navedbe hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve, ki je v sredo izpostavilo, da dvostranska vprašanja ne smejo vplivati na pristopna pogajanja neke države z Evropsko unijo, saj bi bilo to v nasprotju z načeli delovanja povezave, takšen presedan pa bi lahko dolgoročno vplival na splošne odnose med dvema državama.
Kot so na MZZ zapisali v današnjem sporočilu za javnost, so nad takšnimi izjavami presenečeni in začudeni. "Čas dveh, treh let bi moral zadoščati za uspeh. Menda na Hrvaškem ne nameravajo zadeve zavleči ad calendas Graecas " oz. v nedogled, so se vprašali v Ljubljani.
Rešitev vprašanja slovensko-hrvaške meje
Čimprejšnjo rešitev vprašanja slovensko-hrvaške meje je po navedbah MZZ priporočila tudi EU, ki za kandidatke predpisuje dobrososedske odnose in urejena mejna vprašanja s sosednjimi državami. Za Hrvaško je v sklepu februarskega Sveta EU tudi izrecno med ključnimi prioritetami približevanja EU navedla poziv k iskanju končne rešitve "odprtih bilateralnih vprašanj, še zlasti vprašanje meje s Slovenijo, Srbijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino", pojasnjujejo na zunanjem ministrstvu.
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je v torkovih Odmevih po navedbah MZZ parafraziral znana stališča Slovenije in EU glede Hrvaške, še poudarjajo na MZZ. Ministrove izjave so bile pretežno pozitivne in spodbudne. Povedal je, da se "stvari vračajo v normalne tokove" in da "ne verjame, da je določanje ali pa natančen potek državne meje med Hrvaško in Slovenijo nek zelo težak problem, zaradi katerega bi trpelo vsakdanje življenje naših državljanov", so še pojasnili na MZZ.
"Mislim, da bo težko doseči, da bo Slovenija sprejela članstvo Hrvaške v EU, da bo glasovala ali da bo ratificirala sporazum s Hrvaško, preden bo rešeno mejno vprašanje. Skratka, Hrvaška ima zdaj neko obdobje, morda dveh, treh let, v katerem mora rešiti vprašanje meje, v katerem mora investirati veliko svojih pozitivnih energij za to, da pridemo do konca," je v pogovoru za torkove Odmeve povedal Rupel.
Ob tem je izrazil upanje, da slovenske stranke ne bodo izkoriščale teh odnosov za pridobivanje točk pred volitvami. "Hrvaškim prijateljem je seveda znano, da ima v Sloveniji glede mednarodnih sporazumov zadnjo besedo parlament, čeprav slovenska ustava omogoča celo referendum," je zatrdil minister. Slovenija si je po njegovih besedah v preteklih letih večkrat in potrpežljivo prizadevala rešiti mejno vprašanje, vendar je Hrvaška dosledno odklanjala vse ponudbe, so še zapisali na MZZ v sporočilu za javnost.
