Rusija in Ukrajina razrešili spor glede plina

Moskva/Kijev/Bruselj - Rusija in Ukrajina sta danes sklenili dogovor o ponovni dobavi ruskega plina Ukrajini, s čimer se je končal spor, ki je v nedeljo, ko je dosegel vrhunec, pripeljal do tega, da je Rusija prekinila dobavo plina Ukrajini. Zaradi tega je upad v dobavi plina v ponedeljek občutila večina držav zahodne in srednje Evrope. Evropska unija je rusko-ukrajinski dogovor pozdravlja, obenem pa je napovedala, da si bo v prihodnje še močneje prizadevala, da bi zagotovila varno oskrbo Evrope z energijo.

Vodstvi državnih podjetij, ruskega plinskega koncerna Gazproma in ukrajinskega Naftogaza, sta petletni dogovor obelodanili na skupni novinarski konferenci v Moskvi. Dogovor prinaša zapleteno cenovno shemo, v skladu s katero bo Gazprom prodajal plin posredniku, trgovski družbi Rosukrenergo, po 230 dolarjev za 1000 kubičnih metrov, kolikor je Gazprom tudi zahteval. Ukrajina pa bo od tega podjetja plin odkupovala po 95 dolarjev za 1000 kubičnih metrov, kar je skoraj dvakrat več, kot je plačevala doslej. Rosukrenergo, ki je v mešani lasti Gazpromove banke in švicarske podružnice avstrijske Raiffeisen Bank, bo lahko prodajal plin po toliko nižji ceni, ker ga bo mešal s cenejšim plinom iz srednjeazijskih držav, kot so Turkmenistan, Kazahstan in Uzbekistan.

Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je pozdravil dogovor glede cene zemeljskega plina in dejal, da bo ukrajinsko gospodarstvo lahko preneslo dogovorjeno višjo ceno plina. Ukrajinski premier Jurij Jehanurov pa je dejal, da bo Ukrajina občutno znižala porabo plina ter se s tem izognila morebitni novi plinski krizi in zagotovila večjo neodvisnost Ukrajine. V ta namen mora Ukrajina, tako Jehanurov, posodobiti svojo industrijo.

EU si je oddahnila

Tudi Evropska unija je danes na sestanku koordinacijske skupine za plin v Bruslju pozdravila današnji rusko-ukrajinski dogovor, obenem pa je napovedala, da si bo v prihodnje še močneje prizadevala, da bi zagotovila varno oskrbo Evrope z energijo. Predsedujoča EU, Avstrija, bo vprašanje energije postavila na sam vrh prednostnih nalog svojega šestmesečnega predsedovanja povezavi, je poudaril avstrijski minister za gospodarstvo Martin Bartenstein.

Čeprav EU nima skupne energetske politike, pa se je evropski komisar za energijo Andris Piebalgs zavzel za večjo koordinacijo energetskih politik med članicami povezave. Evropa potrebuje jasno in skupno energetsko politiko, je ob tem poudaril Piebalgs in napovedal, da bo komisija v kratkem pripravila zeleno knjigo o tem vprašanju. Da bi se izognila podobnim težavam kot v primeru rusko-ukrajinskega spora, bi si morala EU prizadevati za pridobitev energijskih virov, kot sta plin in nafta iz tretjih držav, je dejal Piebalgs, pri čemer se je zavzel tudi za novo oceno primernosti jedrske energije.

Evropa mora začeti razvijati lastne energetske vire

Dogovor med Rusijo in Ukrajino je pozdravil tudi nemški minister za gospodarstvo Michael Glos, obenem pa je dejal, da pomeni ta konflikt tudi opozorilo Nemčiji, da mora razviti več domačih energetskih virov. "Globoko moramo razmisliti o tem, kako lahko zagotovimo dobavo energije na dolgoročni ravni z energetskimi viri v Nemčiji," je dejal Glos. Nemčija uvozi 36 odstotkov zemeljskega plina in več kot 25 odstotkov surove nafte iz Rusije. Zaradi kratkotrajnega ruskega zmanjšanja dobave plina Ukrajini je bila znižana dobava plina tudi Nemčiji, kar je povzročilo splošen preplah.

EU okoli četrtino svojih potreb po zemeljskem plinu pokrije z uvozom iz Rusije, pri čemer je stopnja odvisnosti od ruskega plina med članicami povezave zelo različna. Medtem ko največja porabnica zemeljskega plina v EU, Velika Britanija, tega iz Rusije sploh ne uvaža, pa nemško gospodarstvo kar 38 odstotkov svojih potreb po zemeljskem plinu pokrije z uvozom iz Rusije. Slovenija iz Rusije po navedbah direktorja največjega slovenskega distributerja zemeljskega plina Geoplina Janeza Možine uvozi od 55 do 60 odstotkov vseh potrebnih količin plina, kar na letni ravni pomeni približno 650 milijonov kubičnih metrov.

Slovenski premier Janez Janša je na tradicionalnem posvetu slovenskih diplomatov na Brdu pri Kranju v luči aktualne krize v zvezi z dobavo ruskega plina EU sicer povedal, da so evropski voditelji na jesenskem neformalnem zasedanju največ pozornosti namenili prav energetiki. Opozoril je, da bi morala imeti EU enoten pristop do Rusije, medtem ko enostransko dogovarjanje zlasti nekaterih večjih članic z Moskvo za unijo ni dobro.