Ruske oblasti britanskemu novinarju: Rusija je zate zaprta država!

Moskva - Ruske obmejne enote so razveljavile njegov vizum, ga za 45 minut zaprle, nato pa ga posadile na prvo letalo za London. Prvi izgon britanskega novinarja iz Rusije po hladni vojni je sprožil nov diplomatski škandal med Rusijo in Veliko Britanijo, kjer je mogoče slišati celo pozive k odpovedi obiska ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Londonu prihodnji teden. Pred leti so ruske oblasti potrebna dovoljenja za opravljanje novinarskega dela v Rusiji odrekle tudi dolgoletnemu dopisniku Dela Branku Sobanu, za katerega je Rusija še zdaj zaprta država.

Na ruskem zunanjem ministrstvu poskušajo zmanjšati škodo za rusko-britanske odnose, ki so načeti zaradi neprestanih vohunskih škandalov in vzajemnih izgonov diplomatov. Iz neprijetne situacije so se najprej poskušali izviti tako, da so zanikali razveljavitev vizuma, a se je dopisnik na to odzval v blogu, v katerem je pojasnil, da so čez njegov vizum natisnili velik moder pečat z napisom: Anulirano, 5
2/2011.

Zdaj je ruska diplomacija ubrala novo strategijo, po kateri je njihovo dejanje odgovor na »Hardingovo kršenje številnih pravil, ki jih morajo upoštevati tuji dopisniki«. V zvezi s tem so omenili, da na ministrstvu še zdaj ni dvignil novinarske akreditacije. »Če je še vedno zainteresiran za delo v Rusiji, ne vidimo nobenih težav. Na ruskem veleposlaništvu v Londonu mu bodo izdali nov vizum,« je sporočil tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Lukaševič.

Da je v ozadju več kot le kršenje administrativnih pravil, daje slutiti izjava zunanjega ministra Sergeja Lavrova: »Sam je priznal, da je večkrat brez dovoljenja obiskal območja, na katerih potekajo protiteroristične operacije.« O obisku na območju protiterorističnih operacij na Severnem Kavkazu moramo tuji dopisniki obvezno obvestiti rusko ministrstvo za notranje zadeve, česar pa Harding ni storil, zato se je aprila lani zapletel v spor z oblastmi v Ingušetiji. »Mogoče so ga hoteli samo opozoriti, da njegovo ravnanje na Severnem Kavkazu ni v skladu z rusko zakonodajo,« meni Mihail Melnikov iz moskovskega Centra za novinarstvo v izrednih razmerah.

Pri Guardianu so zaplet povezali z njegovim dvomesečnim bivanjem v Londonu, kjer je na podlagi navedb iz WikiLeaksa Rusijo označil za mafijsko državo. Odločno so zavrnili tudi možnost, da gre za administrativno napako. Predvsem zato, ker so po njihovih navedbah Hardinga iz Rusije prvič izgnali že novembra lani, britanska vlada pa je z rusko dosegla kompromis, po katerem so mu vizum podaljšali do maja. »Takrat tega nismo obešali na veliki zvon,« so zapisali v obvestilu za javnost.

Tako na ruskem ministrstvu za zunanje zadeve kot v Kremlju so za Kommersant potrdili, da so odločitev sprejeli v ruski tajni službi FSB, »kjer se z njimi niso posvetovali«. Neimenovani obveščevalec je za RIA-Novosti potrdil, da se je Harding na črni listi znašel zaradi odločitve neimenovane »ruske strukture«. Za analitike je to očiten dokaz neučinkovitosti ruske politike, ko ena veja oblasti ne ve, kaj počne druga. »Dejstvo, da zunanje ministrstvo, ki izdaja vizume, ni bilo seznanjeno s prepovedjo, dokazuje, kako neučinkovita je naša vlada,« se je odzvala Tanja Lokšina iz moskovskega urada Human Rights Watch. Podobnega mnenja je tudi Maša Lipman iz moskovske ustanove Carnegie: »Pri zadnji izjavi zunanjega ministrstva gre verjetno za poskus zmanjšati škodo. Za mnoge na Zahodu izgon preprosto pomeni, da se je Rusija vrnila k starim sovjetskim metodam. Po mojem gre predvsem za neusklajenost med različnimi agencijami in političnimi igralci.«

Zaradi izrazito enostranskega in senzacionalističnega poročanja Harding med tujimi dopisniki v Moskvi sicer ni užival pretiranega ugleda, avgusta 2007 pa se je moralo vodstvo Guardiana zaradi njegovega plagiatorstva opravičiti spletni strani The eXile.