S policijsko uro proti neredom

Pariz - V Franciji je že dvanajst noči zapored nemirno. Nasilnih izgredov je bilo sicer to noč v Parizu nekoliko manj, vendar se je nasilje razširilo na druga francoska mesta. Kot je dejal šef francoske policije, so nasilje zabežežili v 226 mestih po vsej Franciji.

Vlada je zato danes pooblastila lokalne oblasti, da lahko v skladu z zakonom o izrednih razmerah same uvedejo policijsko uro. Francoski notranji minister Nicolas Sarkozy je po seji vlade sporočil, da je bila sprejeta "temeljna odločitev" o policijski uri. "Sedaj bomo lahko preventivno ukrepali, da preprečimo podobne incidente," je dejal Sarkozy.

V skladu z omenjenim zakonom, bodo lahko lokalne oblasti za posameznike odredile hišni pripor in zahtevale predajo orožja. Lahko bodo tudi zaprle javne prostore, kjer se zbirajo izgredniki.

Prvi so policijsko uro razglasili v severnofrancoskem mestu Amiens in njegovem predmestju. Ta bo veljala v noči na sredo za vse mladoletne, mlajše od 16 let in brez spremstva.

Francoski predsednik Jacques Chirac je danes pojasnil, da je uvedba policijske ure nujno potrebna za ponovno vzpostavitev reda in miru. "Odločil sem se, da silam reda odobrim uporabo dodatnih sredstev za zaščito državljanov," je še dejal Chirac.

Poslušajte poročilo našega posebnega poročevalca iz Pariza Boštjana Videmška (v mp3 obliki).

Nasilje se je iz Pariza razširilo na druga mesta

V noči na torek so mladi izgredniki po vsej Franciji zažgali 1173 vozil, kar je nekoliko manj kot preteklo noč. Policija je aretirala 330 ljudi. Ranjenih je bilo dvanajst policistov, v noči na ponedeljek pa kar 34.

Izgredniki, šlo naj bi predvsem za potomce afriških in arabskih priseljencev, so ponoči znova napadli javne stavbe, kot so šole in zavodi za zaposlovanje.

V Strasbourgu so izgredniki napadli ekipo nemške televizije, v kraju Clichy pri Parizu pa so napadli dva italijanska novinarja.

V kraju Vitry-sur-Seine pri Parizu je bila tarča napadov bolnišnica, v Toulouseu pa so sredi ceste zažgali avtobus.

Prvič pa so francoske oblasti posredovale tudi proti pozivom k nasilju na svetovnem spletu. Na območju Pariza in Marseilla so aretirali več oseb, ki so prek javnih internetnih strani nekega rock glasbenika pozivali k nasilju.

De Villepin: Kršiteljem policijske ure grozi do dva meseca zapora

Kršitelji policijske ure, ki so jo v Franciji uvedli kot ukrep za končanje urbanega nasilja, bi lahko bili obsojeni na do dva meseca zaporne kazni, je danes na izrednem zasedanju parlamenta izjavil francoski premier Dominique de Villepin. Ob tem je dodal, da bo za vnovično vzpostavitev reda v državi potreben čas. Francoski premier je tudi napovedal vrsto gospodarskih ukrepov v prid zapostavljenim predmestjem, kjer so že 12. noč zapored divjali izgredi.

"Soočamo se z odločnimi posamezniki, strukturiranimi tolpami," je povedal de Villepin. Ocenil je tudi, "da določen del socialnega neravnovesja izhaja iz vztrajnega pritoka ilegalnega priseljevanja, ki ni dovolj nadzorovano ". Ob tem je obljubil, da bo Francija vsem svojim državljanom zagotovila javni red. De Villepinove izjave so poslanci sprejeli tako z aplavzom kot posmehom.

"V nekaterih delih mest bi lahko uvedli ukrepe, ki prepoveduje ali omejujejo gibanje ljudi ali vozil," je dejal premier. "Nespoštovanje teh ukrepov bi lahko vodilo v kazenske sankcije, ki bi lahko znašale do dva meseca zaporne kazni," je dodal.

"Lahko ste prepričani, da bodo vsi ti ukrepi uvedeni s smislom za odgovornost," je glede slednjega dejal francoski premier. De Villepin je že v ponedeljek napovedal, da naj bi policijsko uro razglasili v sredo in naj bi veljala za določena območja.

"Vzpostavitev reda bo zahtevala čas. Zahteva poglobljeno in dolgoročno delo," je danes še povedal de Villepin. Ob tem je povedal, da bi lahko izredne razmere podaljšali, "če bi to zahtevale razmere".

Oživitev zakona iz leta 1955

Zakonom o izrednih razmerah, ki so ga sprejeli leta 1955 v času alžirske vojne, dovoljuje razglasitev izrednih razmer in policijske ure, omejitev potovanj in odpravo državljanskih svoboščin za 12 dni, to je do 20. novembra.

Poleg tega je de Villepin tudi napovedal, da naj bi 8000 policistov in žandarjev v boju proti izgrednikom dobilo okrepitve. Pridružilo naj bi se jim okoli 1500 rezervistov.

Premier napovedal tudi vrsto gospodarskih ukrepov

Sicer pa je francoski premier danes tudi napovedal vrsto gospodarskih ukrepov v prid zapostavljenih predmestij. Gre predvsem za pospešitev zaposlovanja. De Villepin je tako napovedal skorajšnjo vzpostavitev "velike agencije za socialno kohezijo in enakost možnosti", ki bo " sogovornik županov za vsa vprašanja, povezana z občutljivimi četrtmi".

Obljubil je tudi vzpostavitev "15 dodatnih prostih urbanih območjih", s katerimi naj bi podjetja spodbudili k namestitvi v te četrti. Za nacionalno agencijo za obnovo urbanih naselij bo vlada v prihodnjih dveh letih namenila dodatnih 25 odstotkov sredstev. De Villepin je napovedal tudi rezervacijo 20.000 pogodb za delo v težavnih četrtih.

Na področju izobraževanja pa je de Villepin za od januarja 2006 napovedal vzpostavitev 5000 delovnih mest za pedagoške pomočnike v 1200 srednjih šolah v občutljivih četrtih in sprostitev 100 milijonov evrov dodatnih sredstev za združenja, prav tako v prihodnjem letu. "Boj proti vsem oblikam diskriminacije mora biti prednostna naloga narodne skupnosti," je še zatrdil francoski premier.

Opozicija se je odzvala z zadržano kritiko

Opozicija se je na uvedbo policijske ure odzvala z zadržano kritiko. "Kar nam manjka je socialna dimenzija in sporočilo prebivalcem obrobnih območij," je dejal vodja francoskih socialistov Francois Hollande. Zeleni so ukrepe označili kot "popolnoma pretirane". Konservativna vladajoča stranka UMP pa je ukrepom izrekla " neomejeno podporo".

Pozivi k prekinitvi ognja s strani pomembnih muslimanov

V mošeji Clichy-sous-Bois v okolici Pariza se je v ponedeljek zbralo okoli 15 imamov in drugih pomembnih predstavnikov muslimanskih združenj in vnovič obsodilo nasilje po francoskih mestih ter pozvalo k miru. Zveza francoskih islamskih organizacij je že v ponedeljek razglasila fatvo proti nasilju ter pozvala mlade muslimane k umiritvi razmer.

Tujih turistov urbano nasilje ne ogroža

Francosko zunanje ministrstvo je medtem danes zagotovilo, da tujih turistov v Franciji urbano nasilje ne ogroža. "Imamo občutek, da kar zadeva turiste v Franciji, nič ne ogroža njihove varnosti," je izjavil tiskovni predstavnik Quai d'Orsay Jean-Baptiste Mattei. Ob tem je navedel podatke francoskega ministrstva za turizem, po katerih doslej niso zabeležili pomembnejših odpovedi počitnic v Franciji, ki bi bile povezane s temi dogodki.

Tiskovni predstavnik ni želel komentirati svaril k previdnosti, ki jih je na svoje državljane v Franciji naslovilo več držav, med njimi ZDA, Kanada, Japonska, Nemčija, Rusija, Avstralija, Španija in Velika Britanija. Dejal je le, da Francija ob nevarnih razmerah v tujih državah izdaja podobna opozorila.

Evropski tisk o nemirih v Franciji

Daily Telegraph: Neredi niso zgolj francoski problem. Z integracijo muslimanskih priseljencev iz Afrike in Azije se Francija in njene sosede soočajo s še težjim problemom kot so bili tisti ob revolucijah v minulih časih. Kulturni prepad je globlji in ga še poglablja radikalno islamsko gibanje, ki pridiga sovraštvo do zahodnega materializma. Hitro širjenje neredov iz okolice Pariza na druga francoska mesta daje malo upanja sosednjim državam, kjer živi precejšnje število priseljencev, kjer je zaposlovalna politika trda, politična elita egoistična, gospodarska rast pa stagnira.

Corriere dela Sera: Policijski ura da, vojska ne, je naslov po sporočilu francoskega premiera Dominiqua de Villepina o uvedbi policijske ure. Vozila v plamenih v Berlinu in Bruslju pa opozarjajo, da se lahko vstaja iz zapostavljenih predmestij, kjer živijo potomci priseljencev, razširi tudi v druga mesta izven Francije.

El Mundo: Islam igra v nemirih v Franciji dvojno vlogo. Najprej je deloval kot vezni element, ki je združil mlade v predmestjih, kasneje pa kot katalizator nemirov. Ti so se razširili do takšne mere, da je bilo vplivno Združenje islamskih organizacij prisiljeno sprejeti resolucijo proti nasilju in pozvati mlade muslimane k miru. Ob tem, da so pridigarji v mošejah pred tem pozivali k sovraštvu do vsega zahodnega. Množična imigracija, pomanjkljiva integracija, visoka stopnja brezposelnosti in islam, ki ga ne nadzira država - to so bile sestavine nevarne mešanice, ki je sedaj eksplodirala.

Kommersant: Ni še znano, kje so prednosti sedanjih dogodkov. Trenutno se zdi, da izgublja vsa politična srenja v Franciji. Dogodki lahko pomenijo zaton za vse politične stranke in njihove voditelje in prinesejo spremembo političnega zemljevida. Ni izključeno, da bo imigracijska revolucija 2005 potegnila črto pod 5. francosko republiko.

Tudi v Bruslju zažigali avtomobile

Ponoči so v belgijski prestolnici zgoreli štiri avtomobili. Do podobnih incidentov v Bruslju prihaja že od nedelje, skupno pa so izgredniki zažgali deset vozil.