Tiskane izdaje
Peking - Prejšnji petek, ko je tisti del sveta, ki dobro živi, razmišljal zgolj o odprtju olimpijskih iger, so v Pjongjangu zaznamovali 59. obletnico prekinitve vojne na Korejskem polotoku. Novemu severnokorejskemu vodstvu je bilo že takrat jasno, da bodo imele letošnje poplave strahotne posledice.
Tako je proslava premirja (ki ni nikoli ne formalno ne dejansko preraslo v pravi mir) potekala v duhu hvaležnosti tistim, ki bi lahko zdaj najbolj pomagali.
»Zmaga v domovinski vojni je bila skupna zmaga Demokratične ljudske republike Koreje in Kitajske,« je bil naslov uvodnika Korejske centralne časopisne agencije. Zahvalo kitajskim vojakom, ki so padli v bojih na severnokorejskih tleh (našteli so jih 180.000, lahko pa, da jih je bilo kar nekajkrat več), so v govorih izrekali tako odkrito, kot tega že dolgo ni bilo slišati. To pomeni, da se je vodja Kim Džong Un odločil za preobrat v notranji in zunanji politiki. Njegova glavna prioriteta bo gospodarstvo, ne vojska.
Že naslednji petek, torej danes, so severnokorejski mediji objavili fotografije mladega voditelja s prvim gostom iz tujine. Vodja oddelka za mednarodne odnose CK KP Kitajske Wang Jiarui se je namreč ta teden mudil na obisku v Pjongjangu, to pa bi utegnil biti del priprav za Kim Džong Unov obisk na Kitajskem.
»Razvoj gospodarstva in izboljšanje življenjske ravni, tako da bodo lahko Korejci živeli srečno in civilizirano, je najpomembnejši cilj Delavske stranke Koreje,« je mladi vodja dejal kitajskemu gostu. Propagandni stroj v Pjongjangu Severno Korejo že ves čas opisuje kot »raj na Zemlji«, čeprav se je po njenih gospodarskih rezultatih doslej zdelo, da je vse bliže peklu.
Kim ni omenjal poplav. A v zadnjih dneh je v naraslih vodah izgubilo življenje najmanj 119 ljudi, na tisoče jih je ostalo brez domov, več deset tisoč pa jih nima dostopa do pitne vode. Urad OZN v Pjongjangu je v četrtek sporočil, da Severna Koreja nujno potrebuje pomoč.
Katastrofa utegne biti toliko hujša, ker so poplave deželo prizadele neposredno po hudi suši, tako da bo 24-milijonski narod jeseni znova trpel hudo lakoto. V OZN trdijo, da dve tretjini prebivalstva že dlje časa nima dovolj hrane. Poplave so najhuje prizadele pokrajini Phjongan in Kangvon ter mesto Andžu, kjer že grozijo nalezljive bolezni iz onesnaženega naplavljenega blata, zaradi katerega je 36.000 družin ostalo brez pitne vode.
Tuje dobrodelne organizacije so Severnim Korejcem že poslale šotore in drugo pomoč, ključno vprašanje pa se glasi, ali se bodo velike sile vključile v reševanje te države pred posledicami naravne katastrofe, ki so še toliko hujše zaradi dosedanjega očitnega političnega zanemarjanja kmetijske proizvodnje. Politika »vojske na prvem mestu«, ki jo je izvajal pokojni Kim Džong Il, je bila predvsem posledica njegovega odpora do Kitajske. Seveda pa je pomenila tudi to, da je žito, ki so jim ga pošiljale druge države, dobivala predvsem vojska, denar iz proračuna pa je bil v prvi vrsti namenjen projektom razvijanja raket in jedrskih bomb.
Kot trdijo viri, namerava Kim Džong Un izvesti reformo kmetijstva in še nekaterih drugih sektorjev gospodarstva, načelnika glavnega štaba, močnega vicemaršala Ri Jong Hoja, pa je prejšnji mesec odstavil, menda prav zaradi tega, ker je nasprotoval reformam. Severnokorejske reforme bi se lahko imenovale »vojska na drugem mestu«. Morda jih napoveduje tudi dejstvo, da je tokrat v Severni Koreji mogoče po televiziji spremljati londonske olimpijske igre. Na začetku je bilo spremljanje iger dovoljeno le po 15 minut na dan. Odkar je Severna Koreja osvojila štiri zlate medalje, se je dnevni odmerek olimpijade povečal na pet ur na dan.
