Tiskane izdaje
Po podatkih OZN se je v zadnjem letu in pol, odkar so se v Siriji vneli spopadi med vladnimi silami in nasprotniki režima predsednika Bašarja al Asada, v sosednje države zateklo že več kot 200.000 sirskih državljanov, dogajanje zadnjih dni pa napoveduje, da se bo ta številka kmalu skokovito povečala.
Po podatkih Združenih narodov je bilo doslej ubitih najmanj 18.000 ljudi, dva milijona in pol (več kot desetina celotne populacije države) jih potrebuje pomoč, približno milijon z domov pregnanih je zatočišče poiskalo znotraj sirskih meja, 214.120 pa jih je pobegnilo v štiri sosednje države (Turčijo, Jordanijo, Libanon in Irak), pri čemer je treba poudariti, da se ta številka nanaša le na tiste, ki so se registrirali pri tamkajšnjih oblasteh.
Begunskemu valu pa, kot so te dni opozorili v visokem komisariatu OZN za begunce, še ni videti konca.
Nasprotno, razmere so se v zadnjih dneh močno zaostrile, kar gre bržkone pripisati predvsem vse ostrejšim spopadom v urbanih središčih (Alep, Damsk, Dara ...), v katerih nobena stran ne izbira tarč, zaradi česar tudi tisti, ki so doslej domnevali, da jih bo nasilje nekako zaobšlo, izgubljajo tovrstne iluzije in se podajajo na pot. Po podatkih visokega komisariata OZN se je tako priliv sirskih beguncev v Jordanijo podvojil, še huje je v Turčiji. »V primerjavi s prejšnjimi tedni, ko je [v Turčijo] prišlo od 400 do 500 sirskih beguncev na dan, smo v zadnjih dveh tednih doživeli tudi dneve, ko jih je mejo prestopilo kar 5000,« je dramatične številke predstavila predstavnica komisariata Melissa Fleming.
Turčija, ki si s Sirijo deli več kot 800 kilometrov kopenske meje, je tudi sicer država, ki jo je begunska kriza v južni soseščini najbolj prizadela. Maloazijska sila, ki se je kmalu po začetku nemirov odločno postavila na stran upornikov, je doslej sprejela že več kot 74.000 (registriranih) sirskih beguncev. Čeprav so v Ankari še nedavno trdili, da je njihova zgornja kapaciteta 100.000 beguncev, so te dni dvignili omejitev na 120.000, za namestitev novih prišlekov, ki že zdaj v tisočih čakajo na sirski strani meje, pa pospešeno gradijo štiri nova begunska taborišča. A Združeni narodi že opozarjajo, da bržkone tudi to ne bo dovolj, češ da bi se lahko število sirskih beguncev v Turčiji povzpelo celo na 200.000.
Z že skoraj kritičnimi razmerami se te dni spopadajo tudi oblasti v Jordaniji, kamor se je doslej zateklo najmanj 70.000 beguncev, najhuje pa je v begunskem taborišču Zatari v bližini mesta Mafrak. Zdaj v njem trenutno nastanjenih 22.000 sirskih beguncev, polovica od tega jih je prišla samo v zadnjem tednu, do konca leta pa naj bi se njihovo število početverilo na 80.000. Oblasti v Amanu so zato že zaprosile za mednarodno pomoč. V Libanon je doslej pobegnilo več kot 50.000 beguncev, 16.000 pa se jih je zateklo v Irak, kar je svojevrstna ironija glede na to, da je še v drugi polovici prejšnjega desetletja begunski tok potekal v nasprotno smer, ko so Iračani množično bežali v Sirijo. Nekateri Sirci pa se v poskusu bega pred nasiljem zatekajo tudi k bolj tveganim podvigom, kakor kaže tudi nedavna tragična usoda sedmih beguncev, ki so se utopili med poskusom bega na kakih sto kilometrov oddaljen Ciper.
Razprave
O tem so razpravljali tudi zunanji ministri članic varnostnega sveta Združenih narodov, toda čeprav so nekatere zahodne države že nakazale načelno podporo takšni rešitvi, je bila ta zaradi vrste praktičnih in pravnih ovir, predvsem pa zaradi nasprotovanja Asadovih zaveznic Rusije in Kitajske, že vnaprej obsojena na propad, vsaj v okviru, ki bi potreboval soglasje Svetovne organizacije.
V zadnjem času so se sicer pojavljala ugibanja, da bi lahko Turčija kot regionalna sila sama ustanovila varovano območje v južni sosedi, vendar v Ankari za zdaj ostajajo zadržani glede enostranskega posredovanja. »Lahko bi ustanovili varovano območje ali območje prepovedi letenja, toda kaj bi se zgodilo, če bi nek sirski vojak v odgovor izstrelil raketo [na turške sile]? To bi avtomatično pripeljalo do vojne med Turčijo in Sirijo,« je enega od ključnih pomislekov glede tovrstnega scenarija za agencijo AFP strnil neimenovani turški diplomatski vir.
