Tiskane izdaje
Rim – Ves dan je v Večnem mestu včeraj vladala negotovost, ali bo Italija zmogla odgovoriti Bruslju in sporočiti take varčevalne ukrepe, ki bi Rim odlepili od statusa, kakor ga imajo Atene. Berlusconi je prvič po dolgem času omenil možnost, da se lahko tudi umakne in prepusti prvo mesto v stranki in vladi nekomu iz svoje koalicije.
Voditelj Severne lige Umberto Bossi pa je naposled tudi jasno, glasno in realistično stal na piedestalu, ki ga zaseda že tri leta, pa ga nikoli niso jemali zelo zares. Bossi, od katerega je že dobro leto, odkar je na nasprotno stran prestopil Berlusconijev namestnik Gianfranco Fini, odvisen obstanek vlade, je povedal, da se ne strinja s pokojninsko reformo, kakor jo od Berlusconija zahteva Bruselj. Pojasnil je tudi, da to seveda lahko pomeni padec vlade, če mu iz vladne palače hitro ne ponudijo boljše rešitve in primernega plačila.
Berlusconija so postavili pred zid, je očital Bossi, proti Italiji pa iz Bruslja in Frankfurta vodi kampanjo novi šef Evropske centralne banke Mario Draghi, je rohnel Bossi. V stresnih in kritičnih okoliščinah se Senatur vedno dela, kakor da ni član vlade, minister za reforme.
Berlusconi si je po hudih udarcih, ki jih je doživel v Bruslju in po ponižujočem posmehovanju kolegov Merklove in Sarkozyja, ki ga med glasnim zgražanjem nenehno ponavljajo vse italijanske televizije, včeraj malo opomogel. Udaril je po mizi in izjavil, da Italiji nihče ne bo narekoval, kaj naj stori. Potem pa ga je tudi predsednik republike Giorgio Napolitano posvaril, naj hitro pripravi trdne načrte, poskrbi pa naj tudi, da bo italijanski nastop v Evropi tokrat verodostojen.
Zaveznici v koaliciji, Ljudstvo svobode in Severna liga, sta se pogajali ves dan, medtem ko so iz Bruslja opozarjali, da danes pričakujejo jasen odgovor. Bossi je trmasto vztrajal, da pokojninska reforma ne pride v poštev, ker bi tako potezo volivci lahko strahotno kaznovali in stranki sedanje koalicije izločili iz igre. Berlusconijevi analitiki in propagandisti so na vseh televizijskih kanalih razlagali javnosti, da je reforma s 67-letnim pokojninskim pragom edina možnost. Če so to lahko sprejeli Nemci, lahko tudi mi, so ponavljali ves dan.
Umberto Bossi je Berlusconija enkrat že strmoglavil, vendar je bilo to pred 17 leti, pa še za tedanji »udar« si pred svetovno javnostjo jemlje zasluge tedanji tožilec Antonio Di Pietro. V zadnjem času, med prejšnjo in sedanjo Berlusconijevo vlado, so se spopadi med medijskim magnatom in padanskimi populisti vedno razpletli v zadnjem trenutku, doslej praviloma v Berlusconijev prid. Tega se vladni vrh nadeja tudi tokrat, trdnega zagotovila pa nima.
