Spogledovanje s QE3

Možnost novega kroga kvantitavnega sproščanja (QE) že več mesecev pomeni enega od vzrokov za nenadne pojave optimizma med ameriškimi vlagatelji. Prepričanje, da bi posredovanje Feda tudi tokrat spremenilo padajoči trend rasti gospodarstva.

Nedavne besede predsednika osrednje ameriške finančne institucije, da bo centralna banka morala razmisliti o nadaljnjih ukrepih, če se brezposelnost v prihodnje ne bo zmajšala, so bile v precejšnji meri odraz zmanjševanja napovedi gospodarske rasti, upada izvoza in rekordno nizkih obrestnih mer. Nadaljni ukrepi, o katerih je pred člani kongresa prejšnji teden govoril Ben Bernanke, bi najverjetneje pomenili ponoven zagon mehanizma kvantitativnega sproščanja, ki ga je Fed za namen spodbujanja ekonomske aktivnosti nazadnje uporabila v letih 2010 in 2011.

Mehanizem skoraj v celoti temelji na kupovanju državnih obveznic in v svojem bistvu predstavlja neposredno finančno injekcijo. S to možnostjo se finančni trgi spogledujejo že vse od septembra 2011, ko se je končal drugi krog kvantitativnega sproščanja (QE2). Vse od začetka finančne krize je Fed kupila za 2300 milijard dolarjev obveznic in hipotekarnih posojil. Glavni namen teh nakupov je bilo znižanje obrestnih mer, sprostitev kreditnih tokov za prebivalstvo in podjetja ter končna okrepitev gospodarske aktivnosti.

V včeraj objavljenem intervjuju za Financial Times je predsednik ene od štirinajstih zveznih bank, vključenih v sistem ameriške centralne banke, spregovoril o naraščanju verjetnosti tretjega kroga kvantitativnega sproščanja (QE3). Brez nadaljnjih ukrepov, po besedah Johna Williamsa, predsednika zvezne banke iz San Francisca, lahko v naslednjih 18 mesecih pričakujemo upad napredka pri stabilizaciji trga z delom. Ena od glavnih prioritet centralne banke zaenkrat ostaja zmanjšanje 8,2 odstotne brezposelnosti. Po zadnjih napovedih naj ta v prihodnjih letih ne bi naraščala. V nasprotnem primeru bi se verjetnost ukrepanja centralne banke znatno povečala, je še zapisal londonski časnik.

Čeprav Williams ni želel izrecno pozvati k potrditvi QE3, zaradi že znanih pomislekov o učinkih in posledicah tovrstnega spreminjanja monetarne politike, je ponudil razmislek o tem, kako bi lahko izgledal nov krog sproščanja. Po vsej verjetnosti bi bil denar, ki bi ga Fed namenila za QE3, porabljen ne le za kupovanje državnih obveznic, temveč hipotekarnih vrednostnih papirjev (MBS), kar pa bi po Williamsovem mnenju imelo precej večji finančni učinek. Še več, tokratni krog ne bi bil vnaprej omejen z višino finančnih sredstev, saj bi te Fed prilagajala sproti in v skladu z gospodarskimi razmerami. »Ključna prednost tega je, da se trgi ne bodo več ozirali na dan, ko bo sproščanje končano,« ampak se bolj osredotočili na spremembe ekonomskih kazalcev.

Tudi v primeru potrditve QE3 nekateri analitiki ostajajo pesimistični glede prihodnosti in nadaljnjega okrevanja največjega svetovnega gospodarstva. »Ameriška centralna banka bo letos začela tretji krog kvantitativnega sproščanja,« je v članku, objavljenem na spletni strani Project Syndicate, včeraj napovedal priznani ekonomist Nouriel Roubini, a hkrati dodal, da »to ne bo prineslo nikakršnega učinka«. Nižanje dolgoročnih obrestnih mer po njegovem ne bo pomagalo in ne bo okrepilo potrošnje, saj so te že zdaj na izjemno nizki ravni.

Roubini vztraja, da so kreditni tokovi zamrznjeni, medtem ko banke povečanje osnovnega kapitala prikazujejo kot odvečne rezerve. »Še več, po vsej verjetnosti se tudi vrednost dolarja ne bo zmanjšala, saj se v drugih državah ravno tako poslužujejo kvantitativnega sproščanja.« Oboje utegne v prihodnosti vzdrževati pritisk na ameriško konkurenčnost in izvoz.

Nevarnost, da se svet – že tako oslabljen zaradi razmer v Evropi in krčenja rasti v razvijajočih se državah – naleze ameriških tegob, je po Roubinijevem mnenju tako vedno večja.