Tiskane izdaje
Beograd − Predsednik Demokratske stranke (DS) Boris Tadić je izgubil prvo bitko z namestnikom Draganom Đilasom, ki želi prevzeti vajeti v svoje roke. Ne glede na izid boja za oblast, bo DS obsojena na kilavo politiko, če ne bo odgovorila na vprašanje, zakaj v osmih letih vladavine ni uresničila lastnih programskih ciljev.
Glavni odbor DS je odločil, da bodo na izredni volilni skupščini, ki bo 10. novembra, novo vodstvo izbrali po delegatskem sistemu, kar ustreza Draganu Đilasu, ki ga poleg beograjskega podpira tudi vojvodinski odbor na čelu s predsednikom pokrajinske vlade Bojanom Pajtićem. Čeprav Boris Tadić ni uspel s predlogom, da bi novo vodstvo neposredno izbrali vsi člani stranke, ni vrgel puške v koruzo.
Predsednik DS je Đilasu očital, da je v javnosti rušil njegovo avtoriteto in da je soodgovoren za slab volilni rezultat v Beogradu ter posredno tudi za poraz DS na srbskih supervolitvah. Za neuspeh DS se je tudi sam posul s pepelom, poleg Đilasa pa je okrcal bivšega vodjo srbske diplomacije Vuka Jeremića, ki da je vodil samosvojo politiko do Kosova. Kot je še pojasnil, DS ni oblikovala vlade, ker jih je izsiljeval aktualni minister za gospodarstvo in finance Mlađan Dinkić, ki ni sposoben opravljati tako zahtevno funkcijo.
Čeprav se na javni sceni odvija linč demokratov, ni imenoval članov DS, ki stojijo za umazano medijsko kampanjo. Po njegovem nova oblast na čelu s Srbsko napredno stranko (SNS) in Socialistično stranko Srbije (SPS) ne bo kos krizi v državi, kar bo DS vrnilo na oblast. Če se bo DS, ki je tudi žrtev lova na čarovnice, še dolgo ukvarjala le sama s seboj in pozabljala na interese ter vse večjo bedo državljanov, ki so glasovali za njo, bo njegova napoved ostala le pobožna želja.
V DS je tiha večina, kot je opozorila podpredsednica Jelena Trivan, ki je odstopila s položaja, zadovoljna s tem, da se Tadić prikazuje kot največji krivec. Čeprav so postali demokrati žrtve političnega revanšizma ter tarče pritiskov in izsiljevanja, se DS zaradi notranjih razprtij ne zna postaviti v njihov bran, tako da si večina članstva le prizadeva, da plaz ne bi odnesel tudi njih. V takšnih razmerah je DS vsak dan bolj slabokrvna, o čemer priča tudi dejstvo, da nova oblast z lahkoto vlada, ker nima opozicije, nobenega jamstva pa tudi ni, da ne bo razpadla na dva dela.
Demokrati bodo morali odgovoriti na vprašanji, zakaj v osmih letih niso uspeli uresničiti programskih ciljev in zakaj je DS postala združba za uresničevanje ozkih osebnih interesov in ne stranka, ki bi Srbijo pripeljala v Evropo. Navsezadnje se bodo v DS morali tudi vprašati, zakaj so prikrivali zlorabe položaja v lastnih vrstah in kdo je zrel za odstrel, ali pa bodo raje potrpežljivo čakali, da bosta premier Ivica Dačić in vicepremier Aleksandar Vučić z aretacijami kreirala nov vrh DS. Če se bo izkazalo, da DS stavi le na osebne in skupinske interese, bo postalo brezpredmetno, ali jo bo še vodil Tadić ali pa ga bo zamenjal Đilas.
