Status mora odgovarjati obema stranema

Salzburg – Zunanji ministri Evropske unije, med njimi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel so se zavzeli za takšen dogovor o prihodnjem statusu Kosova, ki bo sprejemljiv tako za albansko kot tudi srbsko stran.

Izrekli so tudi vso podporo mednarodni pogajalski ekipi, ki jo vodi posebni odposlanec Združenih narodov Martti Ahtisaari. Narediti je treba vse, da bo skozi pogajanja dosežen dogovor o statusu Kosova, ki bo sprejemljiv za vse strani, so v izjavi o Balkanu zapisali ministri. "EU močno poziva tako Beograd kot Prištino, da si prizadevata za trajni dogovor o statusu Kosova, ki bo spodbujal večetnično in demokratično družbo in dobrososedske odnose z regijo," je prav tako zapisano v izjavi.

O poteku pogajanj so se ministri sicer pogovarjali z Ahtisaarijem samim, prav tako je v Salzburg prišla delegacija UNMIK, v kateri sta bila njen šef Sören Jessen-Petersen in nov kosovski predsednik Fatmir Sejdiu, v sklepni fazi pa jih je nagovoril tudi zunanji minister Srbije Črne gore Vuk Draškovič.

Za precej razburjenja je pri tem poskrbela izjava britanskega zunanjega ministra Jacka Strawa, po katerem je neodvisnost Kosova "skoraj neizogibna". EU se namreč za konkretno rešitev izrecno ni nikdar opredelila, temveč je sprejela le načelne smernice, končni status pa bo rezultat pogajanj. "Ni pametno vnaprej napovedovati izida," se je s tem strinjal šef slovenske diplomacije.

EU je sicer poudarila, da se Kosovo ne more vrniti v situacijo pred letom 1999, da se ne more združiti s kakšno drugo albansko govorečo skupnostjo ali državo, da tudi do spreminjanja meja pokrajine ne more priti. "Če se to sešteje, ni veliko manevrskega prostora in domišljije. Kosovo bo zaživelo neko samostojno življenje - ali bo to polna neodvisnost, ali bo Kosova samostojna država ali ne, pa je prezgodaj govoriti. Želimo si sporazumno rešitev, na podlagi pogajanj med Srbi in Albanci na Kosovu," je dejal Rupel.

Prostotrgovinsko območje na Balkanu še letos?

Zunanji ministri Evropske unije, med njimi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel , so podprli oblikovanje prostotrgovinskega območja na Balkanu, kot ga je januarja predložila Evropska komisija. Pri tem so se strinjali, da se to območje vzpostavi skozi Srednjeevropski prostotrgovinski sporazum (Cefta).

Kot je ob koncu zasedanja dejal evropski komisar za širitev Olli Rehn, bo Romunija, ki v letošnjem letu predseduje Cefti, že 6. aprila sklicala vrhunsko zasedanje voditeljev držav, ki sodelujejo v tem sporazumu, ter balkanskih držav, kjer bi se dogovorili, kako naprej. Rehn si sicer želi, da bi do oblikovanja prostotrgovinskega območja na Balkanu oziroma v JV Evropi prišlo še letos.

Da naj se to zgodi skozi Cefto, si je prizadevala predvsem Hrvaška, ki se je na idejo o območju sprva odzvala precej zadržano, saj ga je videla kot poskus obnove Jugoslavije. Rešitev s Cefto pa je podprla tudi zato, ker bi v kratkem v sporazumu ostala skoraj sama: do vstopa v EU bosta v njej še Bolgarija in Romunija, edina preostala članica pa je Makedonija.

Ministri pa so podprli tudi rešitve, ki jih je komisija predlagala za olajšanje stikov ljudi iz balkanske regije in EU. Tako se je zavzela za olajšano izdajanje viz in nekatere druge praktične ukrepe.

Te je še posebej podprl tudi minister Rupel, ki je danes napovedal konkretni slovenski prispevek. "Želimo razvijati evropske študijske programe za različne starostne skupine, razvijati centre za pridobivanje znanja in želimo podjetniške centre, kar je vse povezano z novim slovenskim centrom za pomoč pri približevanju EU in drugimi institucijami," je dejal Rupel.

Prihodnost Zahodnega Balkana je v EU

Zunanji ministri so potrdili tudi dejstvo, da "prihodnost Zahodnega Balkana leži v Evropski uniji". V izjavi, ki so jo sprejeli skupaj s kolegi iz regije, so šefi diplomacij omenili tudi, da je članstvo v EU " končni cilj" balkanskih držav, s čimer so okrepili sporočilo regiji. "Gre za signal spodbude in skupne politične volje ," je dejala predsedujoča na zasedanju, avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik.

Kljub temu pa skupna izjava tudi jasno razkriva zadržke, ki jih imajo nekatere članice do procesa širitve. Tako EU opozarja balkanske države, da bo v procesu potrebno upoštevati tudi absorbcijsko sposobnost povezave. Prav tako načrtuje EU letos opraviti razpravo o širitveni strategiji, kot se je odločila po referendumski zavrnitvi ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem. Med razlogi za ta dvojni ne se navaja tudi širitev.