Tadić v Črni gori

Podgorica - Srbski predsednik Boris Tadić je po današnjem srečanju s črnogorskim kolegom Filipom Vujanovićem v Cetinju povedal, da je Srbija bila in bo ostala zvesta prijateljica Črne gore, od katere pričakuje enak odnos. Črna gora je prva država, ki jo je Tadić obiskal v vlogi predsednika samostojne Srbije med načrtovano turnejo po nekaterih državah nekdanje Jugoslavije.

Vujanović in Tadić sta na novinarski konferenci poudarila, da morata imeti Črna gora in Srbija "najboljše možno sodelovanje, zlasti na področju gospodarstva, obrambe in zunanje politike". Da bi to praktično potrdila, sta se dogovorila, da bo lahko Srbija uporabljala šolsko ladjo Jadran za protokolarne namene.

Vujanović je dan pred prihodom Tadića v Črno goro v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega časnika Večernje novosti zatrdil, da se bo med srečanjem s srbskim kolegom zavzel za uveljavitev dobrih in prijateljskih odnosov med državama, kar naj bi bilo v korist tako gospodarstvu kot prebivalcem Črne gore in Srbije.

Kot najbolj občutljivo vprašanje je Vujanović omenil razdelitev diplomatsko-konzularnih predstavništev zdaj že nekdanje državne skupnosti SČG. Uradni Beograd namreč meni, da pripada Črni gori po veljavnem ključu za razdelitev premoženja skupne države največ šest odstotkov od 63 poslopij diplomatsko-konzularnih predstavništev. Nekdanji zunanji minister SČG Goran Svilanović pa je menil, da v primeru ločitve Črne gore in Srbije ne bodo uporabili istega ključa kot v postopku nasledstva po razpadu SFRJ, saj bi po veljavnem ključu Podgorici pripadlo le eno veleposlaništvo.

Tadič se bo danes popoldne sestal še s črnogorskim premierom Milom Đukanovićem, beograjski mediji pa veliko pozornost namenjajo tudi naslednjim postajam na njegovi mini turneji. Že v torek bo Tadić obiskal Zagreb, kjer ima v načrtu pogovore s hrvaškim predsednikom in premierom, Stjepanom Mesićem in Ivom Sanaderjem. Srbski predsednik bo v sredo obiskal Skopje, v četrtek pa še Sarajevo.

Srbija za sodelovanju s Haagom

Srbski premier Vojislav Koštunica bo sredi julija v Bruslju predstavil akcijski načrt svoje vlade o sodelovanju s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. To je v nedeljo sporočil srbski finančni minister Mlađan Dinkić in pojasnil, da bodo z načrtom skušali rešiti problem aretacije najbolj iskanega haaškega obtoženca, nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića.

Pobudo za pripravo akcijskega načrta je dal pred desetimi dnevi evropski komisar za širitev Olli Rehn ob robu sestanka zunanjih ministrov EU. Ob tem je pojasnil, da je lani podoben načrt pripravila Hrvaška in da ji je pomagal pri aretaciji generala Anteja Gotovine, ki je bila pogoj za začetek pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Izrazil je tudi pripravljenost Bruslja, da pomaga Beogradu pri pripravi načrta.

Minister Dinkić pa je posebej poudaril, da aretacija Mladića ni odvisna le od srbske vlade, temveč tudi od njenega predsednika Tadića, ki ima zdaj, ko je Srbija neodvisna država, vlogo v poveljevanju oboroženim silam. Zato bi se morale v akcijo iskanja Mladića poleg srbske varnostno-informativne agencije (BIA) vključiti tudi vojaške obveščevalne službe, je še dejal.