Teroristi strahopetci, ZDA pogumne

Mosul/Washington - Ameriški predsednik George Bush se je znova branil pred vedno glasnejšimi očitki o spornih vzrokih za vojno v Iraku, ameriške politike iz vrst opozicijskih demokratov pa označil za neodgovorne, saj naj bi poskušali zgodovino vojne napisati na novo. "Medtem ko je popolnoma legitimno kritizirati mojo odločitev o vodenju vojne, pa je globoko neodgovorno ponovno pisati zgodovino o tem, kako se je vojna začela," je dejal ameriški predsednik.

Bush se je odzval tudi na očitke, da je vlada prenapihnila domnevne podatke ameriških tajnih obveščevalcev o iraškem orožju za množično uničevanje. Kot je dejal Bush, je senatna preiskovalna komisija ugotovila, da za to ni nikakršnih dokazov. "Neutemeljeni očitki pošiljajo našim enotam in sovražniku napačne signale, ki postavljajo pod vprašaj našo voljo po vztrajanju," je povedal Bush.

Bush: Pogum je 50 milijonov ljudi osvoboditi iz tiranije

Ameriški predsednik je v govoru, pripravljenem ob dnevu veteranov v vojaškem oporišču v ameriški zvezni državi Pensilvanija, obenem zavrnil obtožbe, da navzočnost ameriških sil v Iraku koristi iraškim skrajnežem v boju za oblast v državi. "Želim zgolj opomniti, da 11. septembra 2001 nismo bili v Iraku. Sovraštvo skrajnežev je obstajalo, že preden je Irak postal tema, in bo obstajalo, ko se o Iraku ne bo več govorilo," je pojasnil. "Teroristi ocenjujejo Irak kot osrednjo fronto v njihovem boju proti človeštvu. Mi moramo Irak videti kot osrednjo fronto za boj proti teroristom," je povedal Bush in dodal, da ameriške sile ne bodo popustile, vse dokler teroristične mreže ne bodo uničene, njihovi voditelji pa postavljeni pred sodišče.

Bush je teroriste označil za strahopetce, ki nedolžne vodijo v smrt. "Pogum je 50 milijonov ljudi osvoboditi iz tiranije," je poudaril v zvezi s strmoglavljenjema talibanskega režima v Afganistanu in režima iraškega diktatorja Sadama Huseina. Ob tem je ponovil poziv Siriji in Iranu, da ZDA ne bodo delale razlik med državami, ki teroristične napade izvajajo, in tistimi, ki terorizem podpirajo.

Riceova poziva Iračane k enotnosti

Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice pa je nepričakovano obiskala Irak. V pretežno sunitskem mestu Mosul na severu države je pozvala Iračane, naj presežejo razlike, sodelujejo ter se udeležijo decembrskih parlamentarnih volitev.

“Želim govoriti o pomenu preseganja sektaških delitev, saj mora prihodnji Irak vključevati vse,” je dejal Riceova in dodala: “ Zavezani smo Iraku, ker so Iračani fini, pogumni in srčni ljudje.” Državna sekretarka, ki je Irak že obiskala sredi maja, je tudi izjavila, da je Mosul primer uspeha strategije, na podlagi katere so s pomočjo iraških sil strli upornike.

Sestala se je z ameriškim veleposlanikom v Bagdadu Zalmayem Khalilzadom in vojaškimi predstavniki, s katerimi se je pogovarjala o prizadevanjih za stabilizacijo Iraka, sestala pa se je tudi z guvernerjem province Nineveh Duraijdom Kašmulo.

Riceova na poti v Irak izjavila, da želi z obiskom izpostaviti uspešnost ameriškega pristopa v Iraku "počisti, vzdržuj, izgradi", in sicer kljub kritikam, da administracija ameriškega predsednika Georgea Busha nima načrta za uspeh v Iraku in morebitni umik ameriških sil.

Riceova je v Irak prispela, potem ko je v četrtek začela nližnjevzhodno turnejo. Prva načrtovana postaja njene turneje je Bahrajn, kjer se bo udeležila Foruma za prihodnost, na katerem bodo razpravljali o demokratičnem napredku v arabskem in muslimanskem svetu. V okviru turneje bo obiskala še Savdsko Arabijo, Izrael in palestinska ozemlja, zatem pa bo odpotovala v Busan v Južno Korejo, kjer bo vodila ameriško delegacijo na ministrskem zasedanju APEC.

Umrl drugi človek strmoglavljenega iraškega režima

Razpuščena iraška stranka Baas je sporočila, da je umrl Izat Ibrahim al Duri, drugi človek strmoglavljenega režima iraškega diktatorja Sadama Huseina. Al Duri je bil namestnik nekdanjega diktatorja, obenem pa najvišji predstavnik strmoglavljenega režima, ki ga koalicijske sile doslej še niso uspele aretirati. Avtentičnost sporočila doslej še ni bila preverjena. "Vodja odpora in uporniških mudžahidov je umrl 11. novembra ob 2.20," je v sporočilu za javnost zapisala danes prepovedana stranka Baas. Stranka pri tem ni navedla vzroka al Durijeve smrti, prav tako pa ne kraja, kjer je umrl.

Al Duri, rojen leta 1942 v vasi Daur v bližini Tikrita, je v času Huseinovega režima zasedal položaj podpredsednika Revolucionarnega poveljniškega sveta, to je drugi najpomembnejši politični položaj v državi. Po začetku vojne v Iraku marca 2003 ga je ameriška vojska večkrat obtožila, da je glavni koordinator napadov iraških upornikov na koalicijske sile. Al Duri je sicer na šestem mestu ameriškega seznama 55 najbolj iskanih sodelavcev Sadama Huseina, ameriška vojska pa je za njegovo aretacijo razpisala 10 milijonov dolarjev nagrade.

Nasilje se nadaljuje

Ob ameriškem vojaškem konvoju na cesti med Mosulom in Kirkukom, kakih 250 kilometrov severno od iraške prestolnice, je eksplodirala bomba, pri tem pa naj bi bilo po pričevanjih očividcev poškodovanih več Američanov iz spremstva konvoja z gorivom. Predstavniki ameriške vojska o incidentu še niso poročali.

Ameriška vojska je sporočila, da je uničila celico skupine samomorilskih napadalcev. Kot je pojasnila, so v četrtek izvedli več racij na tri hiše na območju Bagdada, kjer naj bi se skrivali aktivisti mednarodne teroristične mreže Al Kaida v Iraku. Razvneli so se spopadi, v katerih je bilo ubitih sedem osumljencev, pet pa so jih ameriški vojaki aretirali. Med preiskavo so našli tudi večjo količino raket, eksploziva in protitankovskih raket.

V streljanju na policijsko patruljo v Bakubi, 60 kilometrov severno od Bagdada, so bili danes ubiti trije iraški policisti, dva pa sta bila ranjena.

V eksploziji avtomobila bombe ob patrulji iraške policije v središču Bagdada malo potem, ko je Riceova s helikopterjem pristala v t.i. Zeleni coni, so bili ranjeni trije policisti.

V spopadih na zahodu Iraka so bili v četrtek med operacijo Jeklena zavesa ubiti trije ameriški vojaki. Enega je ubila ob cesti postavljena bomba v kraju Karabila ob meji s Sirijo, dva pa sta bila ustreljena v mestu Kalidija, kakih 80 kilometrov zahodno od Bagdada. Število smrtnih žrtev med ameriški vojaki od začetka vojne v Iraku povzpelo se je povzpelo na 2057.