Tiskane izdaje
Barcelona/Ženeva/Bruselj/Koebenhavn - Časniki po svetu se kritično odzivajo na dogajanje na vrhu OZN v New Yorku. Španski El Periodico opozarja, da za krizo organizacije ni kriv samo George Bush. Združeni narodi so oslabljeni in ohromljeni. Reforme, o katerih so tokrat dosegli dogovor, zelo zaostajajo za predstavami generalnega sekretarja. Že pred desetimi leti, ob 50. obletnici obstoja OZN, so bile izrečene obljube o spremembah, ki pa so ostale prazne. Napaka bi bila, če bi vso krivdo za krizo naprtili Bushu. Ameriški predsednik je bil spravljiv, najbrž zato, ker je tudi sam pristal na dnu. Dejanska težava je v tem, da se velesile ne želijo odpovedati svoji nedotakljivi vlogi in se podvreči nadzoru mednarodne večine. Njihovi voditelji so daleč stran odrinili nujne rešitve težav, kot so revščina, podnebne spremembe in jedrska proliferacija.
Švicarski Tages-Anzeiger piše, da so OZN ostali brez kakršnegakoli razloga za slavje. Poskus ZDA, da svet prepričajo, naj se postavi na njihovo stran in v najslabšem primeru spodkopljejo jubilejni vrh, Beli hiši morda lahko prinese notranjepolitične točke. Obstaja pa bojazen, da bodo ZDA še manj obzirne in izgubile še zadnje zaveznike. Celo preudarni britanski diplomati so samo zmajali glavo zaradi ameriških manevrov. Seveda pa bo treba na nek način dalje. Obstajajo dobri nastavki za reformo OZN in tudi EU se je obvezala k velikodušni pomoči za Afriko.
Belgijski La Libre Belgique piše, da mnogi obžalujejo, da je generalna skupščina sprejela skrčeno besedilo, zelo daleč stran od ambicioznih ciljev. 60. vrh bi moral biti zgodovinski, neke vrste San Francisco II. V igri je temeljna reforma, pri kateri gre predvsem za razširitev varnostnega sveta. Vendar se rojstvo feniksa OZN ni zgodilo. Prvotne namene generalnega sekretarja so pristrigli vrstico za vrstico, tako da je na koncu vsa vsebina razvodenela.
Tudi danski Politiken piše, da je veliko vrhunsko srečanje OZN v New Yorku je skuhalo izredno voden čaj. Več kot razočaranje vzbuja dejstvo, da so v zadnjih dneh država za državo ali skupina držav v osnovi zavrnile vse, kar je Kofi Annan zagovarjal kot realistične predloge. To je bilo morda moč predvideti, vendar kljub temu povzroča silno razočaranje. ZDA zagotovo niso bile edine ali najhujši podlež v tej igri. Ravno nasprotno. Igro so pokvarile mnoge države. Kljub temu pa je potrebno izpostaviti ZDA, saj je njihova vloga pri OZN odločilna. Slabo voljo sproža tudi dejstvo, da ZDA, ki sicer tako zelo vneto zagovarjajo reforme, zaradi rezultatov vrha niso pokazale niti trohice razočaranja.
