Tiskane izdaje
Zagreb – Razprave in polemike, kaj vse da si zasluži pokojni državni poglavar Franjo Tuđman, na Hrvaškem že nekaj tednov ne pojenjajo. Prepirajo se zgodovinarji in politiki, prebivalci pa so predvsem presenečeni, saj ideje, kako počastiti spomin na prvega predsednika, ne prihajajo z vlade, ki jo vodi HDZ, in tudi ne iz stranke, ki ji je Tuđman pripadal, pač pa od ljudi in strank, ki so se zadnja leta odločno zavzemale za »detuđmanizacijo« Hrvaške.
Mesić po šestih letih na Tuđmanovem grobu
Za največje presenečenje je poskrbel predsednik države Stjepan Mesić, eden najmočnejših nasprotnikov nekdanjega državnega poglavarja in pristaš radikalne »detuđmanizacije«. Pred dnevi, ko so praznovali dan oboroženih sil, je nepričakovano prišel na Tuđmanov grob. Mediji so to dejstvo – nazadnje je prišel na njegov grob leta 2000, ko je prevzel sedanji položaj – označili za popolno senzacijo. Ta poteza je dodobra razdelila javnost; za marsikoga je bila potrditev, da se Hrvaška normalizira, in tudi znamenje, da je Mesić dozorel, saj da je to civilizirano vedenje, gesta državniške uglajenosti in pomemben prispevek k politični kulturi.
Vsi se s takšno interpretacijo seveda niso strinjali, še najbolj je bil glasen Tuđmanov sin Miroslav , ki je Mesićevo potezo komentiral z besedami, da je to licemerje in da bi predsednika bolj cenil, če na grob ne bi bil prišel. Mesiću pa je odgovoril tudi z izidom knjige Čas krivokletnika, ki da je nekakšna zbirka Mesićevih laži, še posebno, ko je pričal pred haaškim tribunalom. Strasti so se še bolj razplamtele, ko je župan Zagreba iz vrst SDP Milan Bandić (tudi njegova stranka slovi kot privrženka »detuđmanizacije«) dejal, da bo Tuđman v glavnem mestu dobil najlepši trg in na njem spomenik. Zmeda je bila popolna, ko sta idejo takoj podprla Mesić in predsednik SDP Ivica Račan.
Ljudje so se seveda začeli spraševati, kaj se dogaja, saj so ideje prihajale od tistih, od katerih bi jih najmanj pričakovali. Ideje o trgu in spomeniku so v HDZ sicer podprli in spomnili, da so to zahtevali že leta 2001. Stranka ima s pokojnim predsednikom sicer nekaj notranjih težav, saj se je njen vrh precej oddaljil od družine Tuđman, ki ji je v zadnjih tednih zamerila, ker oblast za rojstni dan ni pripravila državne slovesnosti. Veliko ljudi si presenetljivo dogajanje na levici razlaga z bližajočimi se volitvami in sodi, da je to predvolilna poteza, da bi se približali tistim volivcem, ki spoštujejo Tuđmana.
Zadnje razprave pa so pokazale, da so državljani glede Tuđmana razdeljeni. Razpeti so namreč med njegovim državniškim delovanjem, ki je prinesel samostojno državo, in celo vrsto njegovih izrazito negativnih dejanj, katerih posledice še danes čutijo. Predvsem pri privatizaciji, ki je za veliko Hrvatov še danes rop stoletja oziroma rop lastnega naroda pa tudi zaradi avtoritarnega vladanja. Zaradi haaškega tribunala pa so bili zadnja leta tudi bolj seznanjeni tudi z medvojnimi zločini in tudi vpletenostjo v vojno v BiH. Vse to je zelo zmanjšalo ugled pokojnika.
V javnosti pa so se že začele razprave, kje naj stoji spomenik in kje naj bo Tuđmanov trg. Najbolj radikalni predlagajo preimenovanje Trga maršala Tita (preimenovanja tega trga Tuđman ni dovolil), slišati pa je tudi idejo, da bi zagrebško letališče poimenovali po pokojnem predsedniku. Vendar predloga ljudje na splošno ne odobravajo, slišati pa je tudi opozorilo, da bi se začele ostre polemke, kakor so se zaradi mostu v Dubrovniku, ki ima še danes tako rekoč dve imeni – Most Dubrovnik in Most Franja Tuđmana.
Iz torkove tiskane izdaje Dela.
