“Ustavitev pomoči EU je krivična”

Palestinska vlada pod vodstvom Hamasa je zaustavitev finančne pomoči Evropske unije obsodila kot "neprimerno in krivično".

Objavljeno
11. april 2006 11.28
Gaza - Palestinska vlada pod vodstvom Hamasa je zaustavitev finančne pomoči Evropske unije obsodila kot "neprimerno in krivično". Odločitev zunanjih ministrov EU ne bo "nikoli služila umiritvi razmer v regiji," je pred novinarji v Gazi dejal palestinski zunanji minister Mahmud al Zahar in dodal, da je odločitev "v sozvočju s pritiskom, ki ga na palestinski narod izvaja Izrael".

Predstavnik vlade Gazi Hamad je medtem odločitev EU označil kot nepravično in "popolnoma napačno". Po njegovem mnenju gre za kolektivno kazen palestinskega ljudstva za njegovo demokratično izbiro. " Sedaj verjamemo, da je odločitev EU del obširnejše politike obleganja, ki Palestince potiska v lakoto," je dodal Hamad.

Palestinski finančni minister Omar Abdel Razek pa je v ponedeljek sporočil, da so Savdska Arabija, Kuvajt in Združeni arabski emirati palestinski vladi obljubili 80 milijonov dolarjev. "Arabski svet nam je obljubil pomoč, s pomočjo katere bomo lahko delovali nekaj mesecev," je Abdel Razek navedel na spletni strani Hamasa. Abdel Razek je ob tem pojasnil, da naj bi Savdska Arabija in ZAE namenila vsak po 20 milijonov dolarjev, Kuvajt pa 40 milijonov dolarjev.

"Ne bomo propadli kljub vojni, ki jo proti nam bojujejo rasistični sionisti, ZDA in EU," je navedel minister. Pred tem je priznal, da palestinski vladi kljub 35 milijonov dolarjev pomoči iz Alžirije mesečno še vedno primanjkuje 120 milijonov dolarjev. Abdel Razek je v ponedeljek še ocenil, da pomoč mora priti iz arabskih držav, ob tem pa poudaril, da palestinska vlada ne bo imela stikov z Iranom.

Zunanji ministri EU so v ponedeljek na zasedanju v Luksemburgu zamrznili neposredno pomoč palestinskih oblastem, natančneje novi vladi pod vodstvom Hamasa. Prav tako se je povezava odločila, da do nadaljnjega z novo vlado ne bo imela političnih stikov, temveč le "tehnične in administrativne, če bodo ti nujni".

Za tak korak so se ministri odločili, ker nova vlada ni sprejela treh temeljnih zahtev: ni se odrekla nasilju, ni priznala Izraela in ni sprejela vseh sklenjenih mirovnih sporazumov. Te zahteve je povezava pa tudi bližnjevzhodna četverica Hamasu postavila že neposredno po januarskih parlamentarnih volitvah, kjer je skrajno gibanje, ki je v uniji še vedno na seznamu terorističnih organizacij, presenetljivo zmagalo.