Ustavna ureditev Srbije: zmanjšanje pristojnosti Vojvodine

Ustavno sodišče je odločilo, da Novi Sad ni glavno mesto Vojvodine in da ne bo imela predstavništva v EU.

Objavljeno
18. julij 2012 23.11
Vili Einspieler, Beograd
Vili Einspieler, Beograd
Beograd – Srbska ustava, sprejeta v času vladavine Vojislava Koštunice, ni zvezala rok politikom le z določilom, da je Kosovo sestavni del Srbije, temveč blokira tudi prizadevanja Vojvodine za večjo avtomomijo.

Ustavno sodišče je več določil zakonodaje, ki jo je sprejela Vojvodina, razglasilo za neskladne z ustavo.Pokrajinska skupščina v Vojvodini je zakonodajo že pred sprejetjem na zahtevo Beograda občutno popravila, ker je srbski parlament ocenil, da je šla v prvotni obliki predaleč. Z utemeljitvijo, da gre za oblikovanje države v državi, ji je najbolj ostro nasprotovala Demokratska stranka Srbije (DSS) Vojislava Koštunice. Ker je DSS menila, da bi lahko v Vojvodini prišlo do podobnega razvoja dogodkov kot na Kosovu, je novembra 2009 zahtevala presojo ustavnosti.

Ustavno sodišče je razglasilo za neskladne z ustavo dvajset določil zakona o krepitvi pristojnosti avtonomne pokrajine in statuta Vojvodine, ki so dajala pokrajini široko avtonomijo, vendar brez elementov državnosti. V skladu z odločitvijo sodišča Novi Sad ne more biti glavno mesto Vojvodine, temveč je lahko le administrativno središče in sedež pokrajine. Izpodbilo je tudi določilo, ki je navajalo, da lahko Vojvodina odpre svoje predstavništvo v Bruslju. Izvršni svet Vojvodine ne more biti vlada, Bačka, Srem in Banat pa niso geografski sestavni deli pokrajine. Po razsodbi ustavnega sodišča Vojvodina ne sme izdajati niti ribolovnih izkaznic, pristojnosti pa nima za sprejemanje uredb o znanosti in tehnološkem razvoju, energetiki, lokalni samoupravi in organizaciji sodne oblasti.

Bivši srbski predsednik Boris Tadić je poudaril, da decentralizacija in regionalizacija ne vodita v delitev države, temveč v delitev bogastva in ustvarjanje možnosti za enakopraven razvoj nerazvitih delov države. Po njegovem lahko le na ta način preprečijo delitev Srbije na bogati in revni del, Vojvodina pa ne more biti edina regija z jasno defeniranimi pravicami v Srbiji, ker bi takšna rešitev proizvajala stalno nestabilnost v državi.

Predsednik izvršnega sveta Vojvodine Bojan Pajtić je za Delo pojasnil: »Srbija in Vojvodina kot njen sestavni del sta Evropa. Ne vidim nobenega protislovja v dejstvu, da je Vojvodina del Srbije in hkrati evropska regija. Že dolgo se v Evropi govori kot o Evropi regij in ne kot o Evropi narodov, ker regije niso le prepoznavne ozemeljske celote, temveč so prepoznavne tudi kulturno, zgodovinsko, ekonomsko in geografsko. Vojvodina ima svoje posebnosti, ki jo delajo drugačno od drugih delov Srbije, kar pa ne spremeni dejstva, da je del Srbije. Vojvodina bo imela več avtonomije, še zmeraj pa manj, kot druge pokrajine v Evropi«.

Po zakonu o regionalnem razvoju, ki ga je sprejela vlada, bi se Srbija razdelila na sedem regij, povod za decentralizacijo pa je bil statut Vojvodine, ki je romal nazaj v pokrajinsko skupščino, da bi ga uskladili s srbsko ustavo. Pajtić in Tadić sta zaradi ocene parlamenta, da so šli v Vojvodini predaleč, sklenila kompromis, po katerem Vojvodina ni evropska regija z lastno vlado in glavnim mestom in ne more sprejemati sistemskih zakonov in meddržavnih dogovorov, temveč le podzakonske akte.

Prvak Lige socialdemokratov Vojvodine Nenad Čanak je vseskozi opozarjal, da bi bilo potrebno spremeniti srbsko ustavo iz leta 2006, da bi se lahko Srbija dejansko decentralizirala in demokratizirala. Da so nujne ustavne spremembe, ki bi rešile aktualno vprašanje regionalizacije in decentralizacije države je menil tudi Tadić, vendar njegova Demokratska stranka v šririh letih vladavine ni prišla dlje od obljub. Najbrž je res, da bi za ustavne spremembe težko zagotovila potrebno parlamentarno večino.

Načrt srbske vlade o decentralizaciji, ki je Vojvodini dal precej širšo avtonomijo od dosedanje, je naletel na ostre kritike nacionalistov, ki so prepričani, da bo Vojvodina odšla po poti Kosova in se začela nagibati k neodvisnosti. Nasprotniki so še trdili, da so uredbe, zapisane v načrtu, separatistične in protiustavne, ker bodo omogočale, da Vojvodina postane država znotraj države.