V Alžiriji danes referendum "za mir"

Alžir - Alžirski volivci se na referendumu odločajo o osnutku listine za mir in narodno spravo, ki ga je predlagal alžirski predsednik Abdelaziz Bouteflika. Po več kot desetletju prelivanja krvi bodo tako v tej severnoafriški državi glasovali o osnutku dokumenta, ki predvideva amnestijo za vse, ki se bodo odrekli oboroženemu boju in položili orožje. Iz amnestije so izključeni vsi, ki so sodelovali v množičnih pobojih, posilstvih in bombnih napadih na javnih mestihza mnoge oborožene islamske skrajneže, pa tudi odškodnino družinam žrtev državljanske vojne.

Bouteflika svoj načrt o narodni spravi predstavlja kot edino upanje za dosego miru in s tem tudi družbeni in gospodarski napredek. Osnutek listine po njegovih navedbah predvideva "konkretne ukrepe za zaustavitev prelivanja krvi in vzpostavitev miru" v Alžiriji.

Pozivi k bojkotu referenduma

Medtem pa alžirska politična opozicija in skupine za človekove pravice pozivajo volivce, naj zavrnejo predlagano listino z utemeljitvijo, da ta ne obrača nove strani po letih hudega nasilja, temveč ga pometa pod preprogo. Opozicijska Fronta socialističnih sil (FFS) poziva k bojkotu referenduma s pojasnilom, da ne morejo sprejeti "besedila, ki poveličuje silo in obsoja politično posredovanje, blagoslavlja nekaznovanje, na koncu pa zanika bolečino in trpljenje".


Upor islamistov v Alžiriji se je začel leta 1992, ko je vojska z odpovedjo drugega kroga splošnih volitev radikalni islamski stranki preprečila prevzem oblasti. Alžirijo vse od takrat pretresa nasilje skrajnih islamskih oboroženih skupin, v katerem je bilo po različnih ocenah ubitih več kot 150.000 ljudi.