V Haagu sojenje vojakom in uradnikom Herceg Bosne

Haag/Beograd - Pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je popoldne začelo sojenje šestim nekdanjim političnim in vojaškim predstavnikom bosanskih Hrvatov, obtoženim vojnih zločinov nad Srbi in Muslimani med vojno v BiH. Po številu obtoženih je to največji proces pred haaškim sodiščem.

Obtožnica šesterico v 26 točkah bremeni vojnih zločinov, ki naj bi jih zagrešili med novembrom 1991 in aprilom 1994 na območju samooklicane Hrvaške republike Herceg Bosne, ki so ga po navedbah obtožnice hoteli priključiti Veliki Hrvaški.

Tožilec Kenneth Scott je zato proces začel z besedami nekdanjega hrvaškega predsednika Franja Tudjmana, ki je leta 1991 dejal, da je "napočil čas za združitev Hrvatov znotraj kar najširših meja". Obtoženi pa so po njegovih besedah del kriminalnega združenja, ki je te besede uresničevalo in je zato odgovorno za številne zločine proti človečnosti.

Za glavnega obtoženca velja nekdanji premier Herceg Bosne Jadranko Prlić. Na zatožni klopi so še nekdanja častnika hrvaških enot v BiH, Hrvaškega obrambnega sveta (HVO) Bruno Stojić in Berislav Pušić, poveljnik vojaške policije HVO Valentin Čorić, nekdanji hrvaški notranji minister in poveljnik HVO v Herceg Bosni Slobodan Praljak ter vodja enega od centrov hrvaških sil v BiH Milivoj Petković. Vseh šest se je že izreklo za nedolžne.

Obtoženi so se sodišču v Haagu predali leta 2004, do začetka procesa pa so jih izpustili na prostost. Sodišče naj bi na procesu zaslišalo 400 prič in predstavilo 9500 enot dokaznega gradiva, zastopa pa jih kar 20 odvetnikov. Kljub velikemu številu prič glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte računa na to, da bo proces končan v predvidenem roku.

Geoffrey Nice zapušča sodišče

Tiskovni predstavnik sodišča Anton Nikiforov pa je sporočil, da tožilec Geoffrey Nice zapušča haaško sodišče. Kot je pojasnil, Nice odhaja, ker se mu je iztekla pogodba oziroma zato, ker je bil zaposlen samo za primer nedavno umrlega nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.

Nikiforov je zanikal namigovanja, da Nice zapušča haaško sodišče zaradi obtožb spolnega nadlegovanja. "Sojenje nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču je končano in sodišče nima več položaja višjega tožilca, na katerem je bil Geoffrey Nice. Ta položaj smo odpravili ob obojestranskem soglasju in zadeva ni povezana z ničemer drugim," je še zatrdil Nikiforov.

Ugibanja o datumu aretacije haaškega obtoženca Mladića

Tiskovni predstavnik Nikiforov je zanikal namigovanja nekaterih srbskih medijev, da je rok za izročitev enega od najbolj znanih ubežnikov, nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića, preložen na maj. Nikiforov je danes povedal, da kot rok za izročitev Mladiča še vedno velja konec aprila. "Bral sem trditve o drugih datumih, 3. ali 11. maj, toda obljubljen je konec aprila," je povedal Nikiforov.

Kot je piše beograjski časnik Danas, naj bi bil Mladić v priporu haaškega sodišča do 11. maja, s čimer bi bil izpolnjen pogoj za nadaljevanje pogajanj o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Beogradom in Brusljem. Danas posebej izpostavlja, da bo evropski komisar za širitev Olli Rehn 3. maja odločil o nadaljevanju pogajanj ter po poprejšnjem posvetovanju z glavno haaško tožilko obvestil Evropsko komisijo o tem, kaj je SČG ukrenila na področju sodelovanja s Haagom. Časnik še trdi, da bo Bruselj do konca tega tedna obvestil Beograd, da se strinja s preložitvijo roka za nekaj dni.

Del Pontejeva je bila zadnjič na obisku v Beogradu 29. marca, o svojih vtisih pa je nekaj dni pozneje poročala EU, ki je nato prižgala zeleno luč za nadaljevanje pogajanj. Nikiforov je pozneje v Haagu zatrdil, da je srbski premier Vojislav Koštunica Del Pontejevi v Beogradu obljubil izročitev Mladića do konca tega meseca.

Zunanji minister SČG Vuk Drašković je med današnjim obiskom v Parizu izrazil upanje, da bo "haaška ovira odstranjena čez nekaj dni". Kot je še povedal, on ni pristojen za to zadevo in zato ne more jamčiti za njeno uresničitev, "lahko pa jamčim, da je srbski premier v največji meri posvečen izpolnitvi te obveznosti".

Poveljnik zveze NATO v BiH Luis Veber pa je danes v Banja Luki dejal, da Mladić in nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić verjetno nista v BiH oziroma da za to ni zanesljivih dokazov. "Nekateri dokazi napeljujejo na sklep, da nista v BiH, vendar to ni povsem zanesljivo," je povedal Veber. Posebej je poudaril, da bodo politični predstavniki zveze NATO izročitev Mladića in Karadžića izpostavljali kot pogoj za članstvo BiH v programu Partnerstvo za mir vse dotlej, dokler omenjeni dokazi ne bodo dovolj tehtni.