V Iraku poka na vseh koncih in krajih

Bagdad – V mestu Nadžaf na jugu Iraka je eksplodiral avtomobil bomba, pri čemer je umrlo najmanj deset ljudi, približno 30 pa je ranjenih. Incident se je zgodil nekaj sto metrov stran od svetišča Imama Alija, ki velja za eno najbolj svetih šiitskih mest na svetu. Po poročanju očividcev se je v eksploziji poškodovalo še najmanj deset ostalih avtomobilov. Mesto Nadžaf je bilo sicer najbolj znano leta 2004, ko so tam potekali množični spopadi med ameriško vojsko in privrženci šiitskega voditelja Moktade al Sadra.

Pred tem je bil v eksploziji dveh bomb, nameščenih ob cesti v Bagdadu, ubit iraški policist, še sedem policistov pa ranjenih. V Bagdadu so odkrili tudi posmrtne ostanke šestih civilistov. Žrtve so po navedbah policije ustrelili.

Blizu mesta Kirkuk pa so odkrili osem množičnih grobišč z več kot 1000 trupli, je sporočila Domoljubna unija Kurdistana (PUK). "Večina žrtev je bila Kurdov, poleg pa je bilo še nekaj kristjanov in Turkmenov, ki so živeli v okoliških vaseh," so sporočili iz PUK. Med žrtvami so bili tudi šiiti, ki so jih ubili leta 1991 med vzponom nekdanjega predsednika Sadama Huseina.

V Iraku visoki obisk s Poljske

Nenapovedano pa je iraško prestolnico obiskal poljski predsednik Lech Kaczynski. Slednji se je za manj kot uro sestal z iraškim predsednikom Džalalom Talabanijem, sogovornika pa sta razpravljala o političnem, gospodarskem in vojaškem sodelovanju. Poljska je ob začetku invazije na Irak tja poslala okoli 2500 vojakov, Kaczynski pa je moral ugoditi zahtevi vlade, da poljske sile v Iraku ostanejo do konca letošnjega leta, vendar z manjšim številom vojakov.

Prijeli organizatorja ugrabitve italijanske novinarke

Ameriške sile so poleg vsega sporočile tudi, da so prijele poveljnika uporniške skupine, osumljenega, da je lansko leto organiziral ugrabitev italijanske novinarke Giuliane Sgrena. Sgreno so ugrabili februarja 2005 in v zameno za njeno življenje zahtevali, da Italija v treh dneh umakne svoje sile iz Iraka, a je bila kak mesec kasneje izpuščena.

Mohamada Hilo Hamada Obejdija, znanega tudi kot Abu Ajmana, so prijeli že 7. marca, a so doslej preverjali njegovo identiteto. Abu Ajman je vodja Tajne islamske vojske, ki je delovala v pokrajini Babil južno od iraške prestolnice, povezan pa naj bi bil tudi z Abu Musabom al Zarkavijem , vodjem tamkajšnjega dela teroristične mreže Al Kaida.

Za časa režima Sadama Huseina je bil pomočnik vodje obveščevalnih služb. Abu Ajmanu pripisujejo tudi organizacijo napadov na iraške uradnike in druge ugrabitve. Že 27. decembra so prijeli njegovega pomočnika Abu Katado, sicer sirskega državljana, ki naj bi Američanom “posredoval pomembne informacije o Abu Ajmanovi teroristični mreži".

Proces proti Huseinu prekinili do naslednje srede

Danes se je nadaljeval tudi sodni proces Sadamu Huseinu, a so ga spet prekinili. Nadaljevalo se bo naslednjo sredo. Pred tem je sodišče navzkrižno zasliševalo nekdanjega sodnika iraškega revolucionarnega sodišča Avada al Bandarja, ki je leta 1982 na smrt obsodil 148 šiitov iz majhnega mesta Dudžail, Husein in ostalih šest obtoženih pa na sodišču niso bili prisotni.