Tiskane izdaje
Zagreb - Vladimir Šeks, Ivan Vekić, Branimir Glavaš, Tomislav Merčep in še okoli 40 vukovarskih braniteljev so se znašli v obtožnici za genocid in vojne zločine, storjene nad srbskimi civilisti, ki jo je senat za vojne zločine višjega sodišča Srbije poslal na Hrvaško. Kakor kaže, bo obtožnica nov udarec za hrvaško-srbske odnose, ki so se v podobnem primeru, ko je Srbija zahtevala izročitev (nedolžnega) branitelja Tihomirja Purde, že poslabšali.
Najbolj problematičen bo seznam manj izpostavljenih braniteljev, ki v prihodnjih mesecih ne bodo mogli zapustiti države, saj ni jasno, ali je Srbija razpisala tudi mednarodno tiralico, in pri katerih se bo najbrž, kakor v primeru Purda, pokazalo, da z zločini najverjetneje niso povezani. Doslej je šlo večinoma za primere, ko so branitelji v srbskih koncentracijskih taboriščih zaradi mučenja »priznali« zločine. Pri prvi četverici obtoženih pa je stvar nekoliko drugačna.
Branimir Glavaš je namreč pravnomočno obsojen za vojne zločine nad srbskimi civilisti, za zapahi pa je tudi eden najokrutnejših vojnih zločincev Tomislav Merčep. Podpredsednik sabora Vladimir Šeks je sicer nedotakljiv, vendar ga Amnesty International prav tako že dlje časa povezuje z zločini. Za Vekića, medvojnega notranjega ministra, pa se je v preteklosti zanimal haaški tribunal, a obtožnica proti njemu ni bila nikoli vložena.
Težave z Glavašem in Merčepom
Vekić pravi, da ga obtožnica, ki jo je ob prejemu iz protesta, ker je bila v cirilici, tudi podpisal v cirilici, ne skrbi, skrbi pa ga dejstvo, da Srbija v miru nadaljuje tisto, kar je počela v vojni. »Bremenijo nas, da smo kot voditelji HDZ spodbujali ljudi h genocidu in vojnim zločinom z namenom pregona Srbov iz Hrvaške,« je dejal Vekić in dodal, da se ne bodo pustili aretirati, niti hrvaški policiji ne.
Vendar ima Vekić težavo, ker sta ob njem med prvoobtoženimi tudi Glavaš in Merčep, ki sta dokazano počela prav to, kar jima obtožnica očita - najmanj to, da sta izvajala nasilje nad srbskim civilnim prebivalstvom, z likvidacijami vred. Pravosodni minister Bošnjaković je pojasnil, da morajo obtožnice, ne glede na vsebino, vročiti naslovnikom, kar pa ne pomeni, da jim bo sodila Hrvaška, saj tega Srbija (še) ni zahtevala.
V Haagu napačni ljudje?
To pa ni bil edini dogodek, povezan z vojnimi zločini. Precej prahu je dvignila izjava predsednika države Iva Josipovića, izrečena v New Yorku: »V domovinski vojni so bili, žal, storjeni zločini, a Hrvaška je bíla pravično, obrambno vojno. Osebno, kot pravnik, nisem zadovoljen z izidi sojenj v Haagu, ne samo, ko je šlo za hrvaško stran. Nisem prepričan, da so se tam, s hrvaške strani, znašli pravi ljudje.« Dodal je, da je treba odločitve sodišča kljub temu spoštovati.
Čeprav ni govoril o imenih, Josipović očitno sodi, da bi morali biti v Haagu namesto (nepravnomočno obsojenih) častnikov nalogodajalci oziroma politiki, ki zločinov niso preprečili ali pa so jih celo spodbujali. Torej tisti, ki jih je tribunal uvrstil najviše v tako imenovani zločinski organizaciji, odgovorni za dogodke po operaciji Nevihta. Vendar so to le domneve, so pa izjave sprožile burne odzive. Nekateri so presodili, da je predsednik postavil pod vprašaj haaški tribunal, niso pa manjkali niti pozivi, naj nemudoma navede prave krivce. In to ne le domači javnosti, ampak tudi mednarodni skupnosti. Oglasila se je tudi premierka Jadranka Kosor in dejala, da bi moral biti predsednik »kristalno in do konca jasen«.
