V ZDA izvedli dan brez priseljencev

Washington - Na sto tisoče ljudi je v ponedeljek na ameriških ulicah pod sloganom Dan brez priseljencev protestiralo za vnovično preučitev predloga zakona, ki predvideva utrditev ameriško-mehiške meje in po katerem bi bivanje priseljencev brez ustreznih papirjev v ZDA postalo kaznivo dejanje.

Protestniki in zagovorniki nezakonitih priseljencev si prizadevajo za humanejšo ter pravično ureditev položaja teh ljudi v ameriški družbi. Temeljni cilj množičnih protestov je bil opozoriti na gospodarsko moč priseljencev. Protestov naj bi se udeležila večina od 12 milijonov nezakonitih priseljencev, kolikor jih živi v ZDA.

Zbrani so med zastav ZDA in drugih držav vzklikali “Si, se puede!” [“ Da, zmoremo!”, op.p.], "Hoy Marchamos, Manana Votamos." [" Danes marširamo, jutri bomo volili.”] in podobno.

Protesti so potekali v najmanj 50 mestih po ZDA. V Los Angelesu je po ocenah lokalnih medijev protestiralo približno pol milijona ljudi, od tega več kot 70.000 študentov. Protestnike so podprli tudi hollywoodski zvezdniki latinskoameriškega rodu, med njimi tudi igralka Salma Hayek.

V Denverju v Coloradu je pod sloganom Mi smo Amerika prišlo na ulice 75.000 ljudi, na tisoče ljudi je protestiralo v San Diegu na jugu Kalifornije, pa tudi v okolici San Francisca in San Joseja. "Dejstvo, da so naši starši priseljenci, ne pomeni, da smo mi zločinci," je dejala protestnica v San Franciscu.

Na severu države, v Chicagu, je z zastavami ZDA in držav Latinske Amerike protestiralo približno 400.000 ljudi. Po podatkih lokalnih oblasti je med 20 in 30 odstotkov študentov v mestu bojkotiralo predavanja. Več deset tisoč ljudi se je zbralo tudi v New Yorku. Pred množico na trgu Union Square je igralka Susan Sarandon protestnikom sporočila: “Vemo, da ne molčite več ter da niste več nevidni, in tako naj tudi ostane.”

V Orlandu na Floridi je protestiralo približno 20.000 ljudi, ki so jih nasprotniki demonstracij pozivali, naj "se sprehodijo kar do Mehike".

Zakonodajna procedura teče

Predlog zakona, ki predvideva gradnjo zidu na ameriško-mehiški meji in kriminalizacijo nezakonitih priseljencev ter vseh tistih, ki jim pomagajo, pa četudi le s hrano in vodo, je lani decembra sprejel predstavniški dom ameriškega kongresa. Predlog je vzbudil splošno ogorčenje v latinskoameriški skupnosti in sprožil val protestov.

V senatu so aprila pripravili spremenjen predlog zakona, ki nezakonitim priseljencem čez določen čas in po plačilu kazni omogoča legalizacijo statusa ter državljanstvo, vendar pa so se tako republikanci kot demokrati ustrašili političnih posledic v volilnem letu in predlog zamrznili.

Ameriški predsednik George Bush se sicer zavzema, da bi kongres sprejel njegov predlog programa gostujočih delavcev, ki predvideva, da bi nezakonitim priseljencem podelili začasni zakoniti status, ko bi se ta iztekel, pa bi se morali vrniti v domovino. Predlog bi ustrezal ameriškim delodajalcem, ki potrebujejo poceni delovno silo, in zvezni državi, ki ji ta delovna sila ne bi bila v dolgoročno breme za pokojnine in zdravstvo.

Gospodarski učinki včerajšnjih dogodkov še niso jasni, so pa protesti zaprli številne tovarne in storitvene dejavnosti, ki izkoriščajo poceni južnjaško delovno silo, ter javne ustanove. Poznavalci opozarjajo, da je spoznanje, da so priseljenci pomemben del tamkajšnjega gospodarstva, pomembnejše od neposrednega gospodarskega učinka protestov.

So pa nekatere raziskave javnega mnenja v zadnjih tednih pokazale, da le slaba tretjina vprašanih podpira zaostrovanje ureditve tega področja.