Tiskane izdaje
Najbolj pereče vprašanje v območju evra je kaj bo z Grčijo, ki mora v zameno za naslednji sveženj finančne pomoči − tokrat v vrednosti 31,5 milijarde evrov −, ki ga krvavo potrebuje, čim prej sprejeti verodostojen načrt za dodaten, 11,5-milijarden rez v javno porabo v letih 2013 in 2014.
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je Atene včeraj znova pozval k izpolnitvi vseh varčevalnih in reformnih zavez, ob tem pa izrazil prepričanje, da bo težko pričakovano poročilo trojke o napredku Grčije objavljeno oktobra. Predstavniki Evropske komisije, ECB in IMF naj bi se v Atene sicer vrnili konec tedna.
Omenjeno poročilo bo podlaga ne le za za odločitev območja evra o naslednjem svežnju pomoči Grčiji, ampak tudi o morebitnem podaljšanju roka za izpolnitev zavez z leta 2014 na leto 2016. To je velika želja grških oblasti, a vsaj v Nemčiji so temu zelo nenaklonjeni.
Grčiji na evropski agendi sledijo težave Španije in Italije, ki se predrago zadolžujeta na trgih in želita, da bi jima pomagala Evropska centralna banka (ECB), tako da bi spet zagnala program odkupovanja državnih obveznic, čemur pa v Berlinu niso naklonjeni.
S tem je po pisanju STA povezano tudi oblikovanje bančne unije, saj je vzpostavitev enotnega bančnega nadzornika pogoj za neposredno dokapitalizacijo bank iz stalnega reševalnega mehanizma (ESM). Unija sicer za zagon ESM čaka na nemško ustavno sodišče, ki bo prihodnji teden presodilo, ali sta fiskalni pakt in ESM v skladu z nemško ustavo.
