Varnostni svet še ni dorekel resolucije

Zunanji ministri Arabske lige so podprli mirovni načrt libanonske vlade in ga bodo zagovarjali v varnostnem svetu OZN. Nasilje pa se še vedno nadaljuje.

Objavljeno
07. avgust 2006 22.55
Sirski zunanji minister Valid Mualem (levo) z libanonskim premierom Fuadom Sanioro
Bejrut/Washington – Libanonski premier Fuad Saniora je v nagovoru zunanjim ministrom Arabske lige, ki so se zbrali v Bejrutu, roteče pozval, naj ne dovolijo, da Libanon postane "prizorišče za spore in spopade", ob tem pa so ga večkrat oblile tudi solze, še posebej potem, ko je povedal, da je bilo v današnjem izraelskem bombardiranju vasi Hula na jugu države ubitih več kot 40 ljudi. Po njegovem je šlo za "nameren pokol". Ob tem je še izrazil ogorčenje nad uničevanjem, ki ga Izrael izvaja že od 12. julija in ki je doslej prizadel v glavnem le civiliste in infrastrukturo.

Kasneje je navedbe popravil in pojasnil, da je bil v incidentu v resnici ubit en človek, 65 pa so jih uspeli rešiti izpod ruševin. Kot se je opravičil, prejšnje informacije "niso bile točne".

Arabska liga podprla načrt Saniore za mir v Libanonu

Saniora je proti večeru sporočil, da so zunanji ministri Arabske lige jasno podprli njegov načrt za končanje spopadov. Po besedah libanonskega premiera so zunanji ministri 22 držav članic Arabske lige izrazili "popolno podporo sedmim točkam, ki jih je sprejela libanonska vlada". Ministri so varnostni svet posvarili, naj ne sprejema resolucije, ki ne služi interesom Libanona.

Libanon zahteva takojšnjo zaustavitev ognja, izmenjavo zapornikov med Hezbolahom in Izraelom ter namestitev libanonske vojske na jugu države. Sedem točk, ki so jih podprli tudi Hezbolahovi ministri v libanonski vladi, predvideva še okrepitev začasnih sil OZN v Libanonu (UNIFIL) ter obnovo libanonsko-izraelskega dogovora o premirju iz leta 1949. Tak mirovni načrt je Saniora konec julija predstavil na mednarodni konferenci v Rimu.

Francosko-ameriški predlog resolucije po drugi strani poziva k popolnemu prenehanju sovražnosti, vendar Izraelu priznava pravico do obrambnih operacij ter vsebuje nekaj točk, ki jim Libanon nasprotuje. Med njimi je vprašanje problematičnih kmetij v Šebi ob libanonski meji, ki jih Libanon zahteva zase. Predlog govori tudi o ustanovitvi mednarodnih sil za Libanon in ne o okrepitvi obstoječih sil UNIFIL, kar zagovarjajo v Bejrutu.

Sicer pa bo na sedež OZN v New Yorku še danes odpotovala delegacija Arabske lige, ki bo poskušala doseči spremembe resolucije, ki so jo predlagale ZDA in Francija, uradni Bejrut pa jo je zavrnil že v soboto. " Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa in katarski zunanji minister, šejk Hamad bin Džasem al Tani, katerega država je članica varnostnega sveta, se bosta še danes odpravila v New York," je povedal predstavnik Libanona.

V torek naj bi se razprave v varnostnem svetu OZN (VS ZN) udeležili tudi ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice in nekateri drugi zunanji ministri. Današnji posveti VS ZN so se končali brez kakega konkretnega rezultata.

Najbolj srditi boji v obmorskem mestu Tir

Potem ko je na hribu južno od libanonskega mesta Tir ob obali Sredozemskega morja danes pristalo kakih 30 izraelskih komandosov, so se med njimi in pripadniki gibanja Hezbolah vneli srditi spopadi. Na pomoč komandosom so prišla tudi izraelska letala, ki so ubila okoli 30 ljudi. Najmanj pet civilistov je umrlo, ko so se v obstreljevanju zrušili trije stanovanjski bloki v Tiru.

Uničili so tudi še most prek reke Litani pri kraju Kasmije, s tem pa tudi zadnjo prometno povezavo med osrednjim Libanonom in južnim mestom Tir. Izraelska letala so nad severnim Izraelom sestrelila Hezbolahovo brezpilotno letalo. Letalo, domnevno iranske izdelave, ki je zmožno prepeljati 40 kilogramov razstreliva, je strmoglavilo v morje.

Poleg tega je bilo v dveh letalskih napadih v krajih Gazanije in Kfar Tebnit blizu pristanišča Sidon na jugu Libanona davi ubitih enajst civilistov. Izraelske sile so znova napadle tudi južna predmestja Bejruta in vzhod Libanona, predvsem ceste, ki državo povezujejo s Sirijo.

Izraelska vojska je pozvala vse Libanonce, ki živijo južno od reke Litani, naj po 22. uri ne zapuščajo svojih domov.

Po navedbah libanonskih varnostnih sil so jug Bejruta z obale Sredozemskega morja obstreljevale izraelske ladje in ubile najmanj osem ljudi. Sicer ni povsem jasno, ali so libanonsko prestolnico tokrat obstreljevale ladje ali letala.

V napadih na pretežno šiitsko predmestje Šija, ki mu je izraelska vojska z napadi doslej prizanašala, ubitih najmanj pet ljudi.

Libanonska vlada pa je vpoklicala rezerviste, da bodo sodelovali pri "obrambi države". Vojska doslej ni dejavneje sodelovala, ker so boji potekali predvsem na jugu, ki ga je doslej nadzoroval Hezbolah. Med 15.000 in 20.000 vojakov bo zdaj odšlo tudi na jug Libanona, kjer naj bi skušali prevzeti nadzor. K temu je libanonsko vlado sicer že septembra lani pozval VS ZN, ko je od Bejruta zahteval, naj na meji z Izraelom razoroži milice Hezbolaha in druga oborožena gibanja.

Perec napoveduje stopnjevanje napadov

Izraelski obrambni minister Amir Perec je napovedal, da bo vojska okrepila ofenzivo, če diplomatska prizadevanja ne bodo obrodila sadov. "Smo v eni odločilnih faz te vojne," je dejal pred odborom izraelskega parlamenta za varnostne zadeve. Vojski je v primeru, da diplomatska prizadevanja propadejo, ukazal, naj " prevzame nadzor" nad Hezbolahovimi izstrelišči, "kjerkoli že so", da bi tako "izraelskim ljudem omogočili vrnitev iz zaklonišč".

Izrael je odločen ustaviti raketiranje svojih severnih ozemelj, pa najsi bo s političnimi ali vojaškimi sredstvi, je zagotovil Perec. Dodal je še, da se Izrael ne namerava držati nazaj, ker potekajo diplomatska prizadevanja za rešitev krize v Libanonu. "Ti dve poti gresta vzporedno in upam, da bomo dosegli cilje," je dejal.

O resoluciji še niso rekli končne besede

Veleposlaniki petih stalnih članic varnostnega sveta OZN v nedeljo zvečer na srečanju o libanonskih zadržkih glede francosko-ameriške resolucije o Libanonu niso dosegli dogovora, ki bi omogočil sprejetje te resolucije. "Razpravljamo o razmerah, vendar žal nimamo čarobne palice," je po srečanju na sedežu OZN v New Yorku dejal ruski veleposlanik Vitalij Čurkin. Libanonska dopolnila po njegovih besedah pomenijo precejšen odmik od sedanjega besedila resolucije za rešitev konflikta. Ostali udeleženci srečanja niso komentirali.

Bush za resolucijo in proti vakumu v Libanonu

Ameriški predsednik George Bush je na današnji novinarski konferenci dejal, da se zaveda, da Izrael in Hezbolah nasprotujeta delom francosko-ameriškega predloga resolucije, obenem pa je poudaril, da "se vsi zavedamo, da se mora nasilje končati ". Kot je ponovil, se ZDA zavzemajo za čimprejšnje sprejetje celovite resolucije, ki bi obnovila suverenost Libanona in omogočila trajni mir. "Kakršnakoli že bo resolucija, mora nagovoriti pravi izvor," je poudaril predsednik. Pravi izvor nasilja je po njegovih besedah dejstvo, da Hezbolah deluje kot država znotraj države.

Sicer pa ameriški predsednik še vedno nasprotuje takojšnjemu umiku izraelske vojske in končanju njihovih napadov. "V Libanonu ne smemo ustvariti vakuuma", v katerega bi nato vdrle Hezbolahove milice, je poudaril. Obenem je Bush ponovno obtožil Iran in Sirijo, da s tem, ko podpirata Hezbolah, podpihujeta napetosti na Bližnjem vzhodu. "Sirija in Iran podpirata dejavnosti Hezbolaha, cilj katerih je ustvariti kaos in z uporabo nasilja preprečiti razvoj demokracij," je dejal. ZDA so preko diplomatov na nižji ravni v stiku s Sirijo, ki torej " točno ve, kaj je njihovo stališče. Problem pa je, da njen odziv ni bil ravno pozitiven," je še pojasnil Bush.

Skupaj z državno sekretarko Riceova sta nastopila na predsedniškem ranču v Teksasu. Riceova, ki se bo v torek udeležila razprave v varnostnem svetu, ima resolucijo za "razumno osnovo ", vzela pa si bo "malo časa", da pomiri bojazni arabske in libanonske strani.

Motaki: Resolucija je politična operacija proti Libanonu

Iranski zunanji minister Manušer Motaki je francosko-ameriški predlog resolucije označil za "politično operacijo proti Libanonu", ki dopolnjuje vojaško operacijo Izraela. Predlog resolucije po mnenju Motakija uporablja parcialni jezik, brani sionistični režim, Libanon pa označuje za stran, ki je sprožila krizo. " Dokler Izrael obstaja in ne spoštuje zakonov, podpirajo pa ga zahodne sile, v regiji in svetu ne bo miru," je še zatrdil Motaki na seminarju o libanonski krizi v Teheranu. Obenem je obnovil poziv k ustanovitvi mednarodne preiskovalne komisije za izraelske vojne zločine.

Olmert: EU naj neha pridigati Izraelu

EU naj neha pridigati Izraelu zaradi števila žrtev v Libanonu, je v pogovoru za nemški časnik Welt am Sonntag dejal izraelski premier Ehud Olmert. "Od kje si jemljejo pravico, da pridigajo Izraelu?" je vprašal. Evropske kritike vojaških napadov Izraela na Libanon so motivirane prej "zaradi predsodkov in kratkovidnost" kot zaradi antisemitizma, je ocenil.

"Evropske države so napadle Kosovo, pri čemer je bilo ubitih deset tisoč civilistov. Deset tisoč! In nobena od teh držav ni utrpela nobenega povračilnega raketnega napada," je dejal. "Ne pravim, da je bilo napačno posredovati na Kosovu, vendar prosim - ne pridigajte nam zaradi ravnanja s civilisti," je dejal Olmert.

Po poročilu nevladne organizacije Human Rights Watch iz leta 2000 so letala zveze NATO leta 1999 na Kosovu ubila 500 civilistov, ob tem piše Euobserver. V nasprotju s kritiko evropskih stališč na konflikt pa je Olmert poudaril, da imajo ZDA drugačno stališče. " Ne kritizirajo nas," je dejal. "Želim si, da bi imele tudi druge države toliko poguma kot predsednik George Bush ter povedale resnico." Kot je dejal Olmert, Izrael ni podcenjeval Hezbolaha. "Vemo, da so izstrelili le 3000 raket in da jih imajo 15.000. Vprašanje na mestu je: če bi Hezbolah vedel, kakšne bodo posledice njihovih napadov, ali bo ravnal enako? Mislim, da ne," je v pogovoru še dejal Olmert.

Izraelski premier je za časnik tudi dejal, da sam ne bi nasprotoval sodelovanju nemških vojakov v južnem Libanonu. Kot je dejal, je nemški kanclerki Angeli Merkel zatrdil, da " s tem ne bi imeli nobenega problema". "Če je taka zahteva nujna, bom govoril z Angelo Merkel," je dodal v zvezi z namigi, da bi kanclerka počakala na izrecno odobritev Izraela, preden bi soglašala z napotitvijo nemških vojakov na jug Libanona.

V Libanonu od začetka konflikta več kot tisoč mrtvih

V Libanonu je bilo od začetka konflikta ubitih že več kot tisoč ljudi, od tega 928 civilistov, 30 libanonskih vojakov in policistov, 51 borcev Hezbolaha in osem pripadnikov njegovih zavezniških skupin. Tretjino žrtev predstavljajo otroci, mlajši od 12 let.

Skupaj s štirimi ubiti opazovalci ZN in pripadnikom misije UNIFIL je število žrtev izraelske ofenzive v Libanonu 1022, še okoli 3300 ljudi pa je bilo ranjenih.

Raziskava palestinskega javnega mnenja, v kateri je sodelovalo 713 ljudi z Zahodnega brega in območja Gaze, pa je pokazala, da skoraj vsi Palestinci podpirajo Hezbolah ter hkrati nasprotujejo brezpogojni izpustitvi zajetih izraelskih vojakov, pa čeprav bi to pomenilo omilitev konflikta. Hezbolah je tako v raziskavi podprlo 97 odstotkov Palestincev.

Drevi bodo po svetu zagorele svečke

Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) je zaradi krize pozvala k takojšnjemu in popolnemu premirju, od vseh vlad pa zahtevala takojšnjo zaustavitev vseh dobav orožja obema stranema v spopadu. Ljudi po svetu pa pozivajo, naj v ponedeljek ob sončnem zahodu s sporočilom "Ustavite ogenj" na oknih simbolično prižgejo svečke.

Akcijo bodo pripravili v najmanj 22 državah, med drugim v Izraelu in Libanonu, pa tudi v ZDA, Turčiji, Venezueli, Maliju, Tajvanu, Indiji, Južni Koreji, Avstraliji in v Sloveniji. V Amnesty International Slovenije vabijo vse, da ob 20.30 na oknih domov prižgejo svečke upanja in solidarnosti.

Reagirala tudi UEFA

Evropska nogometna zveza (UEFA) je Izrael do preklica izključila iz seznama držav, ki gostijo nogometna srečanja na mednarodni ravni. UEFA je o svoji odločitvi izraelsko nogometno zvezo obvestila s pismom, v katerem je zapisala, da se bodo mednarodne tekme zaradi nasilja v regiji do nadaljnjega igrale izven izraelskega teritorija.